Služba Napihovanja je ta teden poslala več agentov na zagrebški Subversive Film Festival in dobila veliko zanimivih informacij. Danes vam ponujamo torej en zahrbtno napihnjen pogled znanega kulturnega dogodka.

Prvo, kar bode v oči pri tem kulturnem dogodku, je namreč lahkotna raba besede subverzivno. In res, danes se ta beseda na splošno uporablja pogosto in na prvi pogled se zdi, da se uporablja za marsikaj, kar z njo nima nobene zveze. V bistvu se subverzivnost spreminja tako kot družba. Zato bomo tudi zagrebški festival poskušali analizirati v odnosu do njegovega imena - torej do subverzivnosti.

Poglejmo najprej listo sponzorjev festivala. Izmed številnih neoliberalnih podjetij štiri posebej izstopajo. Gre za luksuzne zagrebške hotele Esplanade, Astoria, International in Palace. Poznavajoč sponzorske navade lahko trdimo, da so hoteli prispevali s ponudbo sob. Kdo je torej spal v teh palačah? Ja, naši agenti sigurno ne.

Ker si danes lahko subverziven le če si viden, viden pa si lahko samo če si zvezda, a zvezde, kot vemo, spijo samo v luksuznih palačah, je nekako očitno, da se  sodobna subverzivnost ne dogaja skozi gverilo, ampak v dragih hotelih.

Oliver Stone je lahko levičar, ampak to ne pomeni, da lahko spi kjerkoli. Che Guevara je umrl v bolivijskem gozdu, njegova hčerka Aleida, ki je ena od razvpitih gostij festivala, je subverzivna kolikor ji družba omogoča. Očetove gozdove je zamenjala z dragimi hoteli. Vidite, revolucija ima danes neko svojo posebno geografijo.

Italijanska filozofska zvezda Maurizio Lazzarato je še enkrat poglobil svojo tezo o dolgu. Glede na to, da na vsakemu festivalu ali konferenci ta filozof vsakič znova poglobi svoje teze o dolgu, lahko rečemo, da so one zdaj, tako kot dolg sam, precej globoke. Torej po Lazzaratu človeka ne zasužnjujejo njegovi nadrejeni, ampak on sam, in to preko svojega dolga, ki ga prisili, da se do sebe obnaša kot dober podjetnik. Michel Foucault biopolitika remix number 12 featuring Maurizio L. Ok, naj mu bo.

A če smo mi vsi ena zadolžena mikropodjetja, potem je Subversive festival en zadolžen konzorcij. Vsako mikropodjetje ima znotraj strukture festivala svoj dolg, vsako ima določene obveznosti. Subverzija je skupen projekt številnih malih mikropodjetij. Z majhnimi potezami, z mikro napadi proti skupnemu dobremu, proti totalni spremembi. Kljub dolgu do osvoboditve je to namreč sodobna dogma subverzivnosti.

Problem je v tem, da je subverzivna moč na tako nizki ravni, da se bo težko kar koli premaknilo. Glavna aduta festivala sta namreč Slavoj Žižek in Alexis Tsipras, ki sta predstavljena kot najbolj nevaren filozof in najbolj nevaren politik današnje Evrope. Shit, če sta onadva najbolj nevarna, potem dolg lahko mirno spi. Subverzivnost je namreč njegov priden delavec.

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.