Dvajset let Zavoda Maska, dvajset let neodvisne kulture in dvajset let projektivne časovnosti

Dvajset let Zavoda Maska, dvajset let neodvisne kulture in dvajset let projektivne časovnosti

Oddaja
18. 11. 2013 - 20.00

Podobno kot številne druge umetniške in kulturne ustanove neodvisne in nevladne kulture tudi Zavod Maska letos praznuje dvajseto obletnico. Prav zato bo nocojšnja edicija oddaje Oči, da ne vidijo posvečena dvodesetletni zgodovini Zavoda Maska, predvsem v liniji premišljevanj neodvisne kulturne in umetniške scene - prvo vsebinsko linijo smo potegnili z oddajo o Metelkovi mesto - katere neločljiv del je tudi Maska, in ki se v kontekstu varčevalnih politik na eni strani in kulturne hiperprodukcije na drugi izkaže za imperativ. Da ne govorimo o vprašanju lastnega mesta izjavljanja, saj je Radio Študent kot medijska, izobraževalna in kulturna institucija, prav tako pa tudi sam način, na katerega se tu producira radijski program, eden izmed bolj vidnih in definirajočih delov neodvisne kulturne scene.

***

Podobno kot številne druge umetniške in kulturne ustanove neodvisne in nevladne kulture tudi Zavod Maska letos praznuje dvajseto obletnico. Prav zato bo nocojšnja edicija oddaje Oči, da ne vidijo posvečena dvodesetletni zgodovini Zavoda Maska, predvsem v liniji premišljevanj neodvisne kulturne in umetniške scene - prvo vsebinsko linijo smo potegnili z oddajo o Metelkovi mesto - katere neločljiv del je tudi Maska, in ki se v kontekstu varčevalnih politik na eni strani in kulturne hiperprodukcije na drugi izkaže za imperativ. Da ne govorimo o vprašanju lastnega mesta izjavljanja, saj je Radio Študent kot medijska, izobraževalna in kulturna institucija, prav tako pa tudi sam način, na katerega se tu producira radijski program, eden izmed bolj vidnih in definirajočih delov neodvisne kulturne scene.

***

Umetnost, ki ji lahko sledijo tudi novi ali drugačni načini eksistence, skratka, nova ali drugačna kultura, si lahko čas vzame pod pogojem, ne da se izvzame iz obstoječih modusov produkcije, ampak da se v te moduse umesti na način, da postane neumestljiva, kar pa spet ni preprosta intencionalna ali zavestna gesta. Ali, če rečem takole, umetnost ne postane potencialna takrat, ko si prizadeva biti neodvisna od dominantnih produkcijskih pogojev, kar je dostikrat imperativ uporne in aktivistične umetnosti, ampak takrat, ko se zave, kako globoko je umeščena v realnost produkcijskih pogojev, kako globoko je izkoriščana in kako globoko izkorišča. V nasprotnem lahko kaj kmalu zapademo v čisto in rafinirano, da ne rečem transcendentalno definicijo umetnosti, ki lahko z zunanje pozicije intervenira v družbeno polje, kar pa paradoksalno omogoča njeno najbolj plodovito trženje in kapitaliziranje.

 

Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.