Romantika je nekaj primitivnega in  naivnega.  Je vročica, mladost in prešerno občutenje življenja. Je pa tudi bledica, bolezen, dekadenca.

Je tisto domačno, na primer veselje ob podobi vsakdanje narave, kravjih zvoncev in šumečih potokov.

Je pa tudi tuje in eksotično: rdeči telovniki, zelene lasulje in jastog, ki ga je de Nerval sprehajal na povodcu po ulicah Pariza.

Ta nasprotja imajo le malo skupnega. Vendar dejstvo je, da  je romantično gibanje obstajalo in da je imelo nekaj, kar je tvorilo njegovo bistvo, ki pa je pognalo revolucijo zavesti. 

V tokratni oddaji Oči, da ne vidijo o knjigi Isaiaha Berlina - Izvori romantike . . .