Anya Schiffrin: O raziskovanju raziskovalnega novinarstva

Anya Schiffrin: O raziskovanju raziskovalnega novinarstva

Okrogla miza, intervju ali pogovor
9. 9. 2018 - 20:00

 

Poslušariatu. Tokratni Odprti termin RKHV namenjamo raziskovalnemu novinarstvu in raziskovanju raziskovalnega novinarstva. Pogovarjali smo se z Anyo Schiffrin, dolgoletno novinarko in raziskovalko na Univerzi Columbia v New Yorku, natančneje na tamkajšnjem Oddelku za tehnologijo, medije in komunikacije. Anya se ukvarja s problemom novinarstva in neodvisnih medijev, kakor tudi z zgodovino raziskovalnega novinarstva. O slednjem je v zadnjih letih uredila tudi dve monografiji: Global Muckracking: 100 Years of Investigative Reporting from Around the World ter African Muckracking: 75 Years of African Investigative Journalism . Anya je sicer novinarka z dolgoletnim stažem, predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu, v zadnjem času pa je raziskovalka novih novinarskih praks. O vsem tem in še več pa v tokratnem Odprtem terminu Redakcije za kulturo in humanistične vede.

Morda je pred samim začetkom potrebna razjasnitev termina »muckracking«, torej osrednjega termina omenjenih knjig. Termin  muckracking dobesedno pomeni »drezanje v močvaro«, prav tako primeren termin pa bi bila oznaka »drekač«. Z besedo »muckracking men« so namreč označili poplavo »raziskovalnih novinarjev« v ZDA na začetku prejšnjega stoletja, v t. i. »progresivni eri«, ko je peščica novinarjev, zbranih okoli revije McClure's, ustvarila nov žanr novinarstva, v katerem novinar dobi sredstva in čas, da določeno zgodbo ali temo raziskuje po več mesecev. Oziroma novinarka – ena izmed začetnic oziroma sama začetnica žanra je bila namreč Ida Tarbell. Ker poslušate oddajo kulturne redakcije, ni odveč poudariti, da se je revija McClure’s prvenstveno osnovala kot literarna revija, raziskovalno novinarstvo pa je v samem izvoru zanos in vztrajnost literarne študije kritike, ki se prenese na polje politike in gospodarstva, predvsem korporacij in delavskih gibanj. Na vseh teh področjih so namreč novinarji razkrili povezave in orisali razmere veliko učinkoviteje kot sodstvo. Njihova razkritja so dala ZDA povod za prve federalne regulacije na področju zdravstva in prehrane ter tudi oporo in zanos za razbitje »trustov«, torej konglomeratov korporacij, ki so monopolizirale produkcijo nafte in železnic.

McClure’s je bil na začetku 20. stoletja tako uspešen, da je popolnoma spremenil pravila novinarskega trga: novinarstvo ni bilo več iskanje polepšane podobe realnosti, ampak je pogoj novinarske tržne uspešnosti postalo iskanje škandalov in malverzacij. To družbeno klimo je predsednik Theodore Roosevelt označil kot drekanje torej »muckracking«, novinarski protagonisti pa so vzeli ta termin kot kompliment. Moramo pa tudi poudariti, da se je Roosevelt pri snovanju reform močno naslanjal na razkritja raziskovalnih novinarjev

Z Anyo Schiffrin, ki je v čast fenomenu globalnega »muckrackinga« pripravila omenjeni monografiji, smo se srečali na Evropskem forumu AlpBach, kjer je sicer predavala o fake news. Nas pa so bolj zanimala vprašanja o produkcijskih pogojih novinarstva.

Prej omenjeno delovanje pionirjev raziskovalnega novinarstva v ti. »zlati dobi novinarstva« je prineslo tudi, da je ekspoze, torej raziskovalno novinarski članek, postal prvi »veliki ameriški literarni žanr.« V omenjenih delih pa se zdi, kot da Anya to tezo izziva, zato je naše prvo vprašanje za Anyo, ali njeno delo, torej zbiranje, kontekstualiziranje in izdajanje vplivnih novinarskih člankov s celega sveta, potrdi ali ovrže tezo o ameriškosti raziskovalnega novinarstva:

///////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

Eden izmed osrednjih motivov knjige je, da je objektivno novinarstvo mit. V zbirki Global Muckracking so članki, ki so imeli dejanski vpliv na izboljšanje razmer, o katerih so pisali. Ampak zbrani novinarji so se imeli prej za aktiviste kot za novinarje. Zato nas je zanimalo, ali njeno delo ruši tudi mit o domnevni objektivnosti in nepristranskosti kot novinarski vrednoti:

//////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

Drugi poudarek njenega dela je osredotočanje ne toliko na vsebino določenih del, ampak na produkcijske pogoje, znotraj katerih so ti mediji obstajali in po pravilu propadali. Zanimalo nas je, zakaj je poudarek na produkciji mogoče bolj pomemben kot sama vsebina?

///////////////////////IZJAVA///////////////////////////////////////

Povdarek na produkciji pa pokaže, da abotni pogoji novinarstva niso nič noveg:

//////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

Večina člankov v obravnavani zbirki predstavlja razkritja, ki so imela nek impact na svoj predmet. Po drugi strani pa samo razkritje še ni dovolj za premik?

//////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

V uvodu v knjigi Global Muckracking naša sogovornica Anya Schiffrin zapiše misel, da je novinarstvo v zatonu in da se je dobro opomniti na čas, ko je novinarstvo imelo smisel. Po drugi strani pa v neki drugi raziskavi, imenovani Publishing for Peanuts: Inovation and the Journalism Startup zapiše tezo: »Živimo v zlati dobi novega inovativnega novinarstva!« Kako lahko ti dve tezi mislimo skupaj?

//////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

Anya piše tudi o potencialno usodnem paradoksu sodobnega novinarstva: čim je novinar kompetenten, da piše o določeni temi, postane dovolj kvalificiran, da se v tej panogi tudi zaposli. S tem ne misli na kulturne novinarje, ampak predvsem na novinarje, ki se ukvarjajo s financami in s poročanjem o »ekstraktivnem sektorju«, torej črpanju nafte in naravnih virov. Zanimalo nas je, ali je zato boljše, da se vlaga v medijske hiše, ali to pač pomeni, da bi se z novinarstvom morali ukvarjati tudi strokovnjaki z drugih področjih; ali novinar potemtakem ni več full time poklic?

//////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

Ena izmed tem Anyjinega ukvarjanja je tudi koncept »media capture«. Ena izmed ugotovitev znotraj tega termina je, da liberalizacija nekega medijskega okolja ne pomeni nujno tudi svobodnejšega novinarstva. Prej nasprotno. Zanimalo nas je, ali vpliv korporacij za medijsko svobodo hujši kot kontrola države?

//////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

Naš pogovor z Anyo Schiffrin, raziskovalko raziskovalnega novinarstva, se zaključuje. Za konec se vrnemo na začetek te oddaje. Namreč na začetku opisano zlato obdobje ameriškega novinarstva je v marsičem podobno sedanjosti. Pred stotimi leti je tako kot zdaj je v zraku bila ideja razbijanja velikih konglomeratov ali trustov, le da tokrat niso na udaru železnice ali nafta, ampak monopoli nad informacijami. Za konec smo Anyo vprašali, kako razume omenjeno primerjavo:

//////////////////////IZJAVA////////////////////////////////////////

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Investigative journalism ni raziskovalno, pac pa preiskovslno novinarstvo. In to ni malenkostna razlika.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness