Brada Pitta ni bilo, bila pa je albanska veganska pita.

Festival slovenskega filma in mi prav tam. Gledali smo, poslušali, plodovito pa je bilo tudi ponočevanje, skladno s tem tudi jutrovanje. Snemalka novinarke se je prižigala po polnoči, čutila je to poklicno dolžnost dokumentiranja vseh etap festivaljenja po načelu: kar se zgodi na FSF, naj ne ostane zgolj na FSF. In kaj se konzumira po polnoči? Vsaj snemalka je vase vsrkala kar nekaj pijančevalskih, najmanj poskusno strokovnih. Naš namen ni smešenje kot tudi in to še zdaleč ne celostna reprezentacija dogajanja na festivalu. Bili smo in to v vsej alkoholizirani pristnosti, zblojenosti in nenaklonjenosti spodobnim odgovorom.

Khm, morda še to – to, da je strokovne komentarje prispevala samo moška populacija, vzemimo zgolj kot naključje. Tresoča ročica s snemalko ne razmišlja trezno, to je v kvotah.