V današnjem Odprtem terminu za kulturo se bomo pogovarjali z Ireno Tomažin, koreografinjo, plesalko, vokalistko in podiplomsko študentko filozofije, ki svoje raziskovanje vseskozi osredotoča na preizpraševanje prostora med glasom, gibom, gesto in telesom. Doslej se podpisuje pod šest avtorskih projektov, začenši s plesnim prvencom Hitchckove metamorfoze, s solom Kaprica pa se je poglobljeno spustila v raziskovanje glasu. Zvrstili so se projekti (S)pozaba kaprice, Kot kaplja dežja v usta molka, za katerega je prejela nagrado žirije za najobetavnejšo koreografko na festivalu Gibanica leta 2009, Splet okoliščin, predstava Okus tišine vedno odmeva pa je bila nagrajena za najboljšo predstavo po izboru žirije in občinstva 2015. Njen najnovejši solo Telo glasu, ki ga je premierno izvedla na letošnjem festivalu Mesta žensk, nekako sledi raziskovalnim interesom. Predstava je hkrati nadaljevanje projekta oziroma avdio-vizualne instalacije Obrazi glasov / šum, ki je nastala marca 2015 v produkciji zavoda MOTA. Posnetke glasov, ki so nastali in služili kot zvočni material instalacije, so skladatelji Matej Bonin, Tomaž Grom in Alessandro Bosetti skomponirali v novonastale zvočne pokrajine, ki so v predstavi Telo glasu z Ireno Tomažin vzpostavljale dialog. Prav zadnje snovanje je bilo nekakšna vstopna točka našega pogovora, s kasnejšimi odvodi v njeno metodologijo dela, v njene premisleke in koncepte.