Na trenutni model kulturne politike, ki z javnim interesom narekuje pogoje financiranja kulture, letijo kritike z vseh strani ‒ mnogim kulturnikom, umetnikom in strokovnjakom se že dolgo zdi neprimeren in zastarel. V zadnjem desetletju se je oblikovalo več premislekov o potencialnem novem modelu, a nobena predlagana prenova ni bila izvedena v celoti. Nazori o vlogi in nalogah kulture so bili in so še naprej preraznoliki. 

Danes neodvisni strokovnjaki po ministrovi milosti odločajo o kulturi in umetnosti, ki je po javnem interesu upravičena do financiranja. Je zmožnost prepoznavanja javnega interesa vsa vsebina strokovnosti? In kaj je kriterij javnega interesa? Narodotvorni element ali zgolj birokratski termin, ki omogoča upravičevanje odločanja namensko izbranih strokovnih komisij?

Redakcija za kulturo in humanistične vede bo v pogovoru z gosti, ki so predloge prenove kulturne politike oblikovali – in predstavniki trpeče umetnostne srenje – pretresala nazore, ki stoje v ozadju različnih razumevanj strokovnosti in javnega interesa, ko se vedno znova bojujejo za preboj v Zakon.