Obstaja enostavna, preenostavna delitev na levičarski Weltanschaung kot sintezo uma, države, racionalnosti in reda proti desničarskemu Weltanschaung kot sintezi delirija, trga, iracionalnosti in kaosa, delitev, katere eksplanatorna šibkost se vsakič pokaže ravno v tako levih kot desnih poskusih odpraviti fašizem znotraj omenjene sheme. Leva odprava fašizma: fašizem je izbruh iracionalnega delirija kot reakcija proti umni državi, kar pomeni ne le zatajitve anarhizma, temveč tudi težko pojasni fašistično obsedenost z redom in disciplino, težnje po poenotenju rase in nacije, čaščenje države … Desna odprava fašizma: fašizem je overreach države nad individualno svobodo in podjetniško pobudo, a kako potem pojasniti nemško reprivatizacijo, D'Annunzijevo Reko ali, kar obseda tudi nas, obsedenost z iskanjem spiritualne osvoboditve od človeške pogojenosti, fašistični protoposthumanizem, iskanje tistega, kar dananšnji tehnolibertarci iščejo v tehnologiji, v azijskem misticizmu?

Artwork: Kladnik & Neon