Nekoč je krilati konj Pegaz iz grške mitologije zašel v majhen slovenski kraj in s kopitom udaril v tla. Na tistem kraju je iz tal pricurljala voda, prav posebna voda, obogatena z minerali, predvsem z magnezijem. Ta kraj, kjer iz pipic teče zdravilna voda in se skozi odtoke v tleh že desetletja kopičijo izločki bogatih ruskih in nemških turistov in turistk, danes imenujemo Rogaška Slatina. Kraj stekla in kozmetike, zelišč in skrivnosti zdravega duha v zdravem telesu. Kraj brezštevilnih urejenih parkov, prenovljenih hotelov in ljubkih kafičev, ki se na prvi pogled brezmejno širijo.

Skoraj brezmejno. Preostale človeške sile, ki center mesta vzdržujejo in urejajo, torej sile lokalne skupnosti, je moč videti šele, ko se sprehodimo malo naprej od nakupovalnega središča Sonce. Ali pa če smo se v tednu med 10. in 14. avgustom sprehodili do parka pred propadajočo, pastelno rožnato stavbo bivšega hotela Trst. Tam je namreč potekal prvi Festival mladih v Slatni. Prizorišče nam predstavi soorganizatorka festivala Eva Žgajner,  hči lokalne steklobrusilke in pobudnica referenduma o izgradnji razglednega stolpa

Kristal, o katerem smo v OFFsajdu poročali prejšnji teden.

izjava

Festival mladih je organizirala večglava skupina mlajše generacije Rogaškoslatinčanov, ki je ugotovila, da njihovo rojstno mesto vse bolj postaja le še kraj bogatih turistov, da so javne površine zanje skorajda nedostopne, kulturni program zelo skop, lokali predragi, bazen zaprt … Še celo izložbe z napisi v ruski cirilici opozarjajo na ta paradoks. Ne čudimo se. Grand Hotel Rogaška Slatina, ki si lasti velik del mestnega središča, je namreč v zasebni lasti ruskega milijonarja. Oziroma - če smo natančnejši - je park pred hotelom v stoletnem najemu Grand Hotela, saj je lastnika zmotila peka kostanja v njegovi okolici. Kakšna je zgodovina mladinskega organiziranja tega kraja, nam razloži Barbara Rehar, soorganizatorka festivala in koordinatorka mladinskega sveta v Rogaški Slatini.

izjava

Barbara Rehar opravlja vlogo koordinatorke od marca letos. V tem času je izvedla anketo, s katero je raziskovala interese in želje mladih v svojem kraju, saj pripravlja petletno strategijo za mlade. Prevzela je tudi koordinacijo mladinskega centra. Čeprav iz pipic tega kraja kaplja čudežna voda, prenovljeni mladinski center v okolici hotela Trst nima niti vode niti sanitarij. Tovrstna nefunkcionalnost prostora onemogoča organizatorkam in organizatorjem, da bi prirejali večje samostojne dogodke.

Eden izmed ukrepov za mlade bi bil tako tudi vzpostavitev funkcionalnega mladinskega centra, ki bi omogočal prirejanje razprav ter delavnic o mladih za mlade. Podobni delavnici smo bili lahko priča tretji dan festivala. Na njej je Mladinski svet Slovenije predstavil svoje delovanje in opozoril na evropsko identiteto mladine. A njihove evropske abstrakcije smo lahko v konkretne probleme lokalne skupnosti prefiltrirali šele, ko smo se med seboj začeli pogovarjati. Javna razprava v okviru festivala, ki je nagovarjala probleme in iskala rešitve za mlade, je začrtala nekaj smernic za prihodnost. Kako bi izgledali ukrepi, ki bi se lahko tem kraju v prihodnje realizirali, spet Barbara Rehar.

izjava

Če ta turistični lunapark natančneje pogledamo, lahko opazimo, da Rogaška Slatina niso samo kupljene zaplate trave in da so duhovi preteklosti v zevajoče stene neobnovljenih stavb nekoč vrezali svoje besede in kapljice črnila. Tu stojita Stritarjeva vila in dejstvo, da je to rojstni kraj pesnice in pisateljice Ele Peroci. Nanjo je vezan tudi projekt, o katerem nam več pove Rehar:

izjava

Festival se je po javni razpravi prelevil v koncert ustvarjalcev pod imenom Flip Flop in se naslednje jutro nadaljeval s slikarsko delavnico. Zvečer smo si lahko ogledali še mladinski film Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka. Čeprav je dež program prikrajšal za zaključni koncert, je bil festival pester začetek aktivne participacije lokalne skupnosti, ki hoče nazaj svoje parke in ulice ter želi soodločati o tem, kaj se dogaja z njenim prostorom.