Visoko, višje, stolp Kristal
V slovenski turistični prestolnici na območju Kozjanskega in Obsotelja, kjer voda zdravilno žubori, a pika, ko teče po grlu, kjer se kristali bleščijo vse do nebeškega svoda, prav tam - v Slat’ni blizu Rogatca - so se občani odločili kljubovati svojemu vitezu na belem krilatem konju. Vzniknili sta kar dve referendumski pobudi, ki prevprašujeta isti občinski odlok. Gre za odlok o spremembi občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki predvideva izgradnjo 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal, ki bi ga z zdraviliškim jedrom mesta povezoval nadhod Sonce. Na ta način bi ponovno oživelo klavrno - ali če uporabimo strokovni naziv - degradirano območje nekdanjega mizarstva, hkrati pa bi to lahko pomenilo začetek zgodbe o prebuditvi Tržaškega hriba.
Celoten projekt bi, po besedah župana in šolanega gradbenika Branka Kidriča, za občino predstavljal ključno dodano vrednost. Poleg tega, da bi bil stolp s kavarno na vrhu že sam po sebi nov turistični produkt, ki bi po ocenah pritegnil 40 tisoč novih obiskovalcev letno, bi nova infrastruktura pomenila kar šest neposrednih novih delovnih mest, pod stolpom pa bi na stojnicah svoje izdelke ponujali lokalni proizvajalci. Poleg vseh pridobitev bo del projekta, torej nadhod Sonce, v celoti večini financirala država iz Eko sklada. To pomeni, da mora občina poiskati le še nedorečeno količino financiranja za razgledni stolp s parkiriščem za avtobuse. Močno začudeni lahko torej ugotovimo, da ima projekt zaradi številnih polen pod nogami dolgo brado - prvič je bil javnosti predstavljen na začetku leta 2018, podrobnosti nadaljnjega razvoja pa lahko spremljate na spletni strani Stolp Kristal. Pa vendar vsi oporečniki za zdaj še niso uspeli preprečiti častnih načrtov župana Kidriča. Kot pojasni, so za nadhod Sonce že prejeli gradbeno dovoljenje.
Županu lahko samo čestitamo za vztrajnost in neumorno garanje za dobrobit Rogaške Slatine in njenega turizma, ki ga ima tako rada.
Kot vse kaže, tisti, ki projektom oporekajo, ne stojijo na stolpu brez temeljev. Predstavnica socialnih demokratov v občinskem svetu in predsednica Sveta Mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina Andreja Flucher povzame zaplete v komunikaciji med občinskim svetom in županom pri načrtovanju nadhoda Sonce.
Vendar iznajdljivi župan najde dober izgovor za vsako spornost, tudi če ponudi najbolj posplošeno razlago vseh projektov na svetu.
Zapleta se tudi pri ostalih delih celostnega projekta obnove degradiranega območja nekdanjega mizarstva. Ideja projekta namreč vključuje privatno investicijo v zemljišče, saj naj bi orglar Anton Škrabl poleg stolpa zgradil Evropski orglarski center z največjimi orglami na kontinentu in dvorano z dva tisoč sedeži. Občinska svetnica iz vrst socialnih demokratov, nikakor pa ne iz opozicije, če vprašamo župana, Terezija Tomić pojasni, da Škrabl še ni odkupil svojega dela zemljišča, s tem pa projekt ne bo celosten.
Medtem Andreja Flucher ni prepričana niti o dodani vrednosti občinskih projektov, torej nekaj zaposlitvah, več deset tisoč novih dnevnih letnih turistih in novih načinih trženja lokalnih izdelkov.
Če ste mislili, da bo to zamajalo županovo prepričanost o javni koristi projekta, ki se osredinja okrog razglednega stolpa, se motite.
Kljub temu obstajajo posamezniki in skupine, ki projektu nasprotujejo. Poleg finančne strukture projektov, predvsem dodatnih stroškov z vzpostavljanjem električnega, vodovodnega in drugih omrežij, ki bodo speljana pod cesto in železnico, jih skrbi tudi nova podoba mesta po zaključku projektov, ki se ne ujema z urbanističnimi občinskimi odloki. Ti namreč zahtevajo vizualno skladnost s starim zdraviliškim jedrom, prepovedujejo prekomerno svetlobno onesnaževanje - stolp bo moral biti zaradi višine zelo osvetljen - Slovenske železnice pa zaradi bližine proge zahtevajo tudi zvočni zid. Glede finančnega dela župan svoje občane miri, da finančna podoba še ni izdelana in ni bila predstavljena.
Na drugi strani razloge za referendum predstavi pobudnica Eva Žgajner.
Še preden so volivci zbrali več kot sto podpisov, ki pomenijo prvi korak k razpisu referenduma, je podobno pobudo na občino naslovil tudi Svet Mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina. Slednje je občinska uprava pozvala, naj zberejo podpise, a so svetniki prepričani, da jih ne potrebujejo, saj so na enaki ravni soodločanja kot občinski svetniki in lahko zahtevajo referendum brez podpisov. Občinska uprava, ki je sprejela obe pobudi, ju je nekako pišmevritično združila, a je od mestne krajevne skupnosti zahtevala spremembo referendumskega vprašanja. Zmotil jih je namreč odvisni stavek z zdravorazumsko predstavitvijo problematike, ki sledi birokratski zakonsko predpisani zastavitvi vprašanja. Nadaljuje Kidrič, ki za obstoj dveh različnih pobud pred tem ni slišal.
Prav zaradi tega se je verjetno zapletlo pri razpisu referenduma, pojasni Žgajner.
Ena izmed referendumskih pobud je torej prejela podporo več kot stotih volivcev, druga podporo svetnikov mestne krajevne skupnosti, obe skupaj sta v obravnavi na občini, pa vendar nekateri demokratično izvoljeni predstavniki občanov idejo zavračajo. Nadaljuje Tomić.
Boji na požiralniku javnega denarja ob vrelcu zdravilne vode se bodo zaostrili v naslednjem mesecu, ko bo občina pričela zbirati podpise podpore za razpis referenduma, a verjamemo, da bo na koncu zmagal vsemogočni turizem. Ni naključje, da se minister za turizem imenuje po vrelcih na Kozjanskem in Obsotelju - Zdravko - saj prihaja iz neposredne bližine Rogaške Slatine. Mogoče ga je ravno mineralna voda navdihnila z milijonevrsko idejo - Počivaučerji.
Dodaj komentar
Komentiraj