Svetloba v babilonskemu stolpu

Okrogla miza, intervju ali pogovor
Evropski parlament v Strasbourgu
30. 11. 2012 - 13.00

Pismo iz Tujine
 

Svetloba v babilonskemu stolpu
Nagrada Lux Evropskega parlamenta

Prejšnjo sredo smo se nekateri novinarji mudili v Strasbourgu v Franciji. Povabljeni smo bili s strani Evropskega parlamenta na plenarno sejo, na kateri so razglasili letošnjega zmagovalca nagrade Lux. To nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2007 z namenom, da valorizira v Evropi ustvarjene filme in jim omogoči distribucijo znotraj meja stare celine in zunaj njih, dobi film, za katerega glasuje največ členov Evropskega parlamenta. Poslušajmo najprej objavo zmagovalca s strani predsedujočega parlamentarca Martina Schultza:

////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v celotnem posnetku oddaje.

////////////////////////////////////////////

Po sprejemu nagradnega kipca je letošnji zmagovalec, Andrea Segre, v svojemu govoru pred parlamentom najprej poudaril pomen neodvisnega filma, češ da ta pripoveduje kontradiktorne zgodbe iz Evrope. Potem je svoj film posvetil vsem materam, ki so emigrirale, kot tudi materam, katerih otroci so ilegalno prečkali evropsko mejo. Segre se je v italijansko-francoskemu filmu „Io sono Li“ lotil pereče evropske problematike in povedal zgodbo o življenju dveh imigrantov iz perspektive Kitajke Li. Film ponuja drugačen pogled na Evropo, ki skuša rešiti problem ilegalnih priseljencev pa tudi pomagati pri adaptaciji priseljencev z ene strani in sprejemanju teh z druge strani. Dejstvo je, da nekdo postane migrant, ker obstajajo sanje o tem, kako je tam oziroma tukaj. Potovanje zaradi sanj o boljšem življenju vsaj naslednje generacije pa lahko označimo za „evropski sen“. Li je šla na pot ilegalno zato, ker glede tega ni imela izbire, rojena je bila pač v napačnemu delu sveta in si svobodnega potovanja ni mogla zagotoviti.
Ljudje, ki jim rečemo ilegalci, pa so predvsem ljudje ali kot pravi Andrea Segre:

///////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v celotnemu posnetku oddaje.

//////////////////////////////////////////////

Živeti ilegalno ni izbira, je nuja, ki se zgodi zaradi različnih zakonov, ki ljudem ne dovolijo, da bi si uredili dokumente in živeli kot ostali državljani. Ko se zgodi, da se v neki precej tradicionalni sredini, na malem otoku beneške lagune, med ribiči pojavi natakarica s poševnimi očmi, se pri ljudeh predvsem zbudijo strahovi. Režiserja smo vprašali, ali je strah ta, ki rojeva vse ostale probleme v multietnični skupnosti:

//////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v celotnemu posnetku oddaje.

/////////////////////////////////////////////

Film „Io sono Li“ oziroma „Ime mi je Li“ bo tako kot tudi druga dva finalista letošnje nagrade opremljen s podnapisi v vseh evropskih jezikih. To bo po mnenju Doris Pack, zadolžene za kulturo in edukacijo pri Evropskemu parlamentu, ne samo olajšalo distribucijo, ampak tudi omogočilo, da se filmi slišijo v izvirnih jezikih. Tudi dejstvo, da se v zmagovalnem filmu sliši kitajščina, daje velik pomen podnapisom.
Kolega z nemškega radia, s katerim smo se o tej temi pogovarjali, je bil zelo skeptičen glede možnosti, da bi kdorkoli v Nemčiji šel gledat film v izvirnemu jeziku, opremljen s podnapisi. Morda smo na Balkanu drugačni in nam je „subtitle“ samoumeven, zaželen in logičen, a v drugih evropskih državah očitno ni tako.
Glede podnapisov imamo različne ideje, glede problematike Romov pa deli cela Evropa podobne pomisleke in prav na to temo je narejen madžarski film „Samo veter“ režiserja Bencea Fliegaufa. O odnosu držav oziroma državljanov do Romov, pogledu na njihovo kulturo, načinu življenja in ali je to eno samo veliko nerazumevanje in netoleriranje njihove drugačnosti, smo povprašali enega letošnjih finalistov, Bencea Fliegraufa:

//////////////////////////////////

Izjava se nahaja v celotnemu posnetku oddaje.

////////////////////////////////////

Tretji letošnji finalist nagrade Lux je „Tabu“, film Portugalskega režiserja Miguela Gomesa. Ta se ljudskih pravic ne loteva tako eksplicitno kot prva dva omenjena filma. Bolj je orientiran na pretek časa in na spomine o izgubljenem paradižu. Metaforično, seveda. Vse tri filme si je bilo mogoče ogledati v Kinodvoru, in sicer brezplačno v sredo, četrtek in tudi danes popoldan. Današnji projekciji bo sledila tudi okrogla miza oziroma pogovor na temo „Svobodna Evropa? – položaj migrantov v Evropski uniji“, ki ga bosta moderirali sodelavki Radia Študent, avtorica tega teksta Iva A. Boras in Pia Nikolič. 
Migranti si v Evropi ustvarjajo svoje skupnosti, tako tudi v Strasbourgu, kjer izgleda, kot da bi obstajalo „mesto znotraj mesta“. Tu so institucije, kot so: Evropski parlament, Sodišče za človekove pravice in Svet Evrope. To mesto je živahno, veliko na tisoče kvadratnih metrov, polno pisarn, konferenčnih dvoran, mostov, dvigal, rastlin, stekla, železa, lesa, ljudi, ki kot mravlje mrgolijo z izobešenimi izkaznicami v različnih barvah, ki na daleč kažejo, kam kdo spada, ki se pogovarjajo večinoma v francoščini, čeprav lahko slišimo prav vse evropske jezike. Tako nekako:

////////////////////////////////

Izjava se nahaja v celotnemu posnetku oddaje.

///////////////////////////////////

In tako kot vsako mesto, ki da kaj nase, so se v Evropskem parlamentu odločili, da bodo znotraj njihove kulturne sekcije naredili nekakšen interni filmski festival, si ogledali nedavno starocelinsko produkcijo, izbrali najboljši film in mu slavnostno podelili nagrado.
Poslušajmo, kaj o tej nagradi meni madžarski režiser Bence Fliegauf:

///////////////////////////////////

Izjava se nahaja v celotnemu posnetku oddaje.

/////////////////////////////////

Filmi, vsi trije finalisti, bodo ob distibuciji po Evropi brendirani z imenom nacionalnih kinematografij, v katerih so ustvarjeni. Distribucija zunaj Evrope pa naj bi zajela še pridevnik evropski film. V odnosu do drugih, zunaj stare celine, obstaja nekaj skupnega – evropskega, znotraj je Evropa, kar se lepo vidi v njenem parlamentu – babilonskem stolpu, ki ga skušajo osvetliti z nagrado, katere ime pomeni „svetloba“.

V multikulti Strasbourgu je podelitev nagrade Lux spremljala Iva A. Boras

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness