⮎ Fandom // Omrežna spiritualnost ⮌
Drage poslušalke, pozdravljene v dvanajsti epizodi Povratnih zank, mesečni oddaji o internetni kulturi, teoriji in literaturi. Z vami sem Lea. Današnji input tematizira nišne internetne spletne skupnosti, ki se na takšen ali drugačen način združujejo zaradi obsesije nad določeno figuro ali vsebino. Začele bomo z obravnavo spletnih ljubiteljskih skupnosti s prebiranjem zina naslovljenega Fandom, izdanega s strani kolektiva Everyone is a Girl in nadaljevale z analizo spletne spiritualnosti oziroma načina, na katerega je bila kooptirana, skozi intervju s Sophie Publig o njenem delu Swiping Right on God.
Z letošnjim letom je kolektiv Everyone is a Girl, ki raziskuje spletno krajino skozi perspektivo dekliške teorije, izdal svoj drugi zin naslovljen Fandom. V zbranih besedilih piske razmišljajo o vlogi, ki ga je fandom zasedal v njihovih formativnih letih, kako lahko kot praksa in skupnost deluje v funkciji orodja za samopreizpraševanje in grajenje identitete ter zakaj je žanr fanfictiona ali fanovske literature vredno analizirati. Fandom je izraz, ki ne opisuje zgolj obsesivnega spletnega oboževalstva, temveč govori o spektru dejavnosti, ki so povezane z navdušenjem nad določeno vsebino, naj bo to serija romanov, filmov, spletnih stripov ali glasbenikov. Te dejavnosti lahko vključujejo vse od kategorizacije znanja o določeni vsebini, teoriziranja o resničnih ali fiktivnih usodah ter pisanja lastne fanovske literature, ki združuje oboje.
Morda je najpomembnejša vloga fandoma predvsem v grajenju skupnosti, ki s pomočjo spleta združuje uporabnice naklonjene določenim vsebinam. Če naštejemo nekaj skuponsti, ki jih naslovi tudi zbornik, so to (bile) oboževalke: morda najpogosteje knjižne in filmske serije Twilight, knjižne serije Harry Potter, glasbene skupine My Chemical Romance — nekatere izmed vplivnih, ki jih zbornik ne omenja, pa sta tudi spletni strip ali webcomic Homestuck in franšiza My Little Pony. Seveda se je beseda fandom v zadnjih letih razširila na katerokoli skupnost – osebe, ki uživajo v razpravljanju o Marvel filmih, so gotovo del nekakšnega fandoma, vendar se bomo v današnji oddaji, zavoljo pristopa, ki ga predlaga zbornik, osredotočale predvsem na obravnavo najvplivnejših, prej naštetih, zgodnjih fandomov.
Participacija v fandomu seveda lahko zavzame veliko različnih oblik, a najpogostejše so to deljenje uporabniških teorij, kategorizacij ter netenje diskusij. Še bolj ključne in specifične fanovskim skupnostim pa so umetniške in literarne forme, ki fikcijske like ali, bolj in manj sporno, resnične osebe reinterpretirajo po lastni viziji. Praksi fanarta oziroma fanovske umetnosti in fanfictiona oziroma fanovske literature sta se razvijali predvsem vzporedno z večino diskusij na spletni platformi Tumblr ter samostojno na spletnih mestih Archive of our own, Wattpad in Deviant art. Vse pravkar omenjene spletne strani strani so še vedno zelo aktivne in nadaljujejo z gostovanjem bogatega arhiva uporabniško generiranih vsebin.
Georgina Brainerd v svojem prispevku A/N: Fanfiction, Authorial Intrusion, and the New Girl Genre o žanru fanovske literature razmišlja kot o produktivni površini za raziskovanje lastne identitete v zgodnjih najstniških letih. Kot zapiše, pri štirinajstih letih ni imela okolja, v katerem bi lahko razdelala ideje in teme, ki jim je bila izpostavljena na spletu, kot so nasilje, samopoškodovanje, samomor, droge, alkohol, seks, homoseksualnost in spolna identiteta. Zaradi tega se je obrnila na splet, kjer je skozi udeležbo v določenih skupnostih lahko oblikovala lastne predstave o dotičnih temah. Denimo skozi fikcijske zgodbe, v katerih avotorica ter youtouberja Dan and Phill hodijo na srednješolske zabave, kjer se prvič srečujejo s poljubljanjem in alkoholom. Pomembno je izpostaviti tudi, da številne glavne junakinje v fanfiction zgodbah delujejo kot avatarji za bralko, tako imenovani self inserti. To zgolj še bolj očitno poglobi element prvoosebnega raziskovanja sveta skozi spletno fikcijo.
Avtorica takšno pisanje opredeli tako skozi lečo spekulativne fikcije, kot jo definira Francesca Coppa, v smislu postavljanja kaj če vprašanj skozi interakcije fikcijskih likov za boljše razumevanje lastnih prepričanj in morda pomembneje skozi prizmo prakse pisanja dnevnika, kot jo opredeli Joanne Cooper. Skozi aplikacijo teorije slednje bi fanovsko literaturo lahko obravnavale kot način izgrajevanja sveta – zgodovinsko so mnoge ženske prav v praksi pisanja dnevnika našle način za izgradnjo lastnih svetov in življenj, saj jih je pol fikcijska, pol biografska forma osvobodila rigidnih struktur, ki so sicer narekovale njihov vsakdan. Na enak način so mnoge najstnice z uporabo spletnih orodji in platform predelovale kompleksne teme, ki so jim bile izpostavljene preko fiktivnih likov in situacij, s katerimi so se čutile povezane.
Alice Minervini v prispevku Fandom's Glitch of Intimacies podpre pravkar izražen sentiment, vendar ga vpne v skupnostne strukture. Avtorica fandom bere kot izraz alternativnih oblik navezanosti, ki svoji seksualnost in afektivnost kanalizira onkraj kapitalističnih hetoronormativnih regulacij družbene reprodukcije. S parafrazo zapisa iz Fisherjevega bloga K-punk pravi, da je: »Fandom “edina oblika ‘ljubezni’, ki ima resnične filozofske implikacije, strast, ki nas je sposobna stresti izven sensus communis.”« Čeprav bi bile do implikacij in samozavesti trditve lahko kritične, je vseeno pomembno, da emergentne spletne prakse, kot je fandom, obravnavamo previdno in nežno, saj nam podajajo vsaj koščke prvotno obljubljenega emancipatornega spleta.
Čeprav je fandom gotovo že dosegel vrhunec svoje kulturne produktivnosti, je pomembno opozoriti, da še zdaleč ni mrtev. Morda je danes bolj dostopen, viden in integriran v platformne lastnosti družbenih omrežij kot kadarkoli prej. Možnosti za ustvarjanje in deljenje fanovskih stvaritev so neštete in čeprav se spletne uporabnice morda zatekajo stran od temnih gozdov v bolj zaprte in izolirane skupnosti, to ne pomeni, da le-te ne morejo biti enako ali celo bolj produktivne. Uporabnice so se v veliki meri pomaknile naprej od platform in vsebin, ki so tesno zaznamovale nekdanje fandome, a je vseeno ključno, da proučujemo njihovo vlogo v izoblikovanju tako spletne folklore kot unikatnih praks izražanja. Fandom je v zgodovini spleta tako brez dvoma canon.
Drage poslušalke, pozdravljene nazaj v Povratne zanke. Pravkar smo poslušale pesem AS Amygdala zasedbe Amnesia Scanner. V drugem delu oddaje bomo nadaljevale s temo spletne navezanosti, tokrat na virtualno spiritualnost in angele. Prebirale bomo delo Swiping Right on God avtorice Sophie Publig, ki je pravkar izšlo pri Zavodu za sodobne umetnosti Aksioma v zbirki esejev PostScriptUM. Za obrazložitev koncepta omrežne spiritualnosti smo prosile avtorico besedila.
V prostoru spletnega pomena, trendov in raziskovanja lahko neprestano opazujemo, kako nič nikoli ne premore stabilnega pomena. Na podoben način sta bila tudi estetika in gibanje omrežne spiritualnosti skozi njeno spletno uporabo kooptirana s strani različnih družbenih skupin za popolnoma različne namene.
Pomembno vlogo pri razumevanju redefiniranja pomena omrežne spiritualnosti igra tako imenovana premestitev vajbov oziroma vibe shift. Beseda artikulira afektivno spremembo v občutenju spletnega diskurza, čeprav je bila prvotno vzpostavljena in propagirana predvsem s strani določenega kolektiva. Beseda v določenih krogih spletne teorije in umetnosti nosi močan kulturni pomen, saj predstavlja jasno zarezo v pojmovanju spletne subjektivnosti, premik Overtonovega okna in kvalitativno spremembo v odnosu do ironije.
Kljub močni debati glede tega, kdo je vibe shift prvi prepoznal in teoriziral, je pomembneje to, na kakšne načine je vplival na pojmovanje omrežne spiritualnosti. Kako so si koncept prisvojile različne skupine?
Zanimiv element omrežne spiritualnosti ali netspi je prav njena lastnost, da cveti v prostorih kjer je vera v koncepte in resnice neobvezna, participacija pa zagotovoljena. V tem smislu je zelo jasno, zakaj je za svoje zavetišče izbrala družbena omrežja.
Avtorica se v svojem delu navezuje tudi na delo Alex Quicho, ko trdi, da koncept dekleta ne deluje zgolj kot reprezentacija spletnega temveč kot vmesnik. Dekliškosti v tem smislu ne smemo razumeti kot identitete, temveč kot infrastrukturno pogojenost.
S tem zaključujemo pogovor s Sophie Publig in se poslavljamo od spletnih angelov in deklet. V današnji oddaji smo kot podlagi poslušale THRESHOLD avtorja Tuna Display in ‘(ThisExact)Moment’ juleka ploskija.
Naslednjič bomo v Povratnih zankah prebirale zbornik Non-Playable Characters kolektiva LAN Party in se pogovarjale z Morgane Billuart o njenem delu Becoming the Product: The Critical Internet Researcher as a Virtual Intellectual. S tem zaključujemo današnji output.
Fanfiction sem pisala Lea, shippala pa je Tina.
Dodaj komentar
Komentiraj