Drage poslušalke, pozdravljene v deveti epizodi Povratnih zank, mesečni oddaji o internetni kulturi, teoriji in literaturi. Z vami sem Lea. Današnji input se posveča pravkar izdanemu delu, naslovljenemu Exocapitalism: Economies with absolutely no limits, avtorjev Roberta Alonsa Trilla in Mareka Poliksa. Teorija eksokapitalizma črta premike v delovanju sodobnega kapitalizma, predvsem pa se osredotoča na proizvajanje dobička skozi softverske in spletne storitve. V prvem delu oddaje bomo delo prebirale ter predstavile njegove ključne koncepte in teoretske poteze, v drugem delu pa sledi intervju z avtorjema knjige.

Delo Exocapitalism: Economies with absolutely no limits je izšlo konec julija pri založbi Becoming Press. Avtorja v svojem poskusu, da bi se distancirala od nešteto drugih različic teorij, ki sledijo formuli vstavi besedo in dodaj končnico kapitalizem ter izpostavi en specifičen vidik delovanja sodobnega kapitalizma, izgradita novo postmarksistično teorijo vrednosti in obenem ne zanemarjata nečloveških sistemov in interakcij strojnih procesov, ki v današnji ekonomiji generirajo največji delež dobičkov. Njuna osrednja teza pravi, da je kapital znotraj fizičnega sveta dosegel naravne meje svoje ekspanzije, tako z ekstrakcijo surovin kot delovne sile. Zaradi tega se je začel širiti in investirati v edini sektor ali prostor s tako rekoč brezmejno možnostjo rasti, saj le ta ni vezana na fizično realnost – softver.

Avtorja s tem seveda nikakor ne zanikata, da planetarna računalniška infrastruktura, ki jo softver potrebuje za svoj goli obstoj, temelji na globalnih produkcijskih verigah, ki vključujejo tako intenzivne ekstrakcijske procese kot sistematično izkoriščanje delavcev. Njun argument središči dejstvo, da se sodobni kapitalizem nenehno širi in obenem generira nove ravni abstrakcije. Kar je resnično dobičkonosno, so interakcije med različnimi softverskimi skladi, njihove medsebojne implementacije in gnezdenja. Poudarjata, da platforme niso zgolj mediatorke novih prekariziranih storitvenih dejavnosti, temveč so same na sebi površje, sestavljeno iz številnih manjših soodvisnih komponent, torej model Software as service.

V namen oblikovanja orodij, s katerimi si lahko razlagamo delovanje močno odtujenega in predvsem tehnologiziranega kapitalizma, zavitega v kompleksne finančne instrumente, avtorja artikulirata ključen par konceptov – dvig (oziroma lift) in upor (oziroma drag). Dvig predstavlja moment tranzicije od strojne k programski opremi, stran od fiksiranih cen in človeških afer. Deluje kot ustvarjanje nove abstraktne ravni, na kateri se lahko reproducira kapital, način družbene produkcije je abstrahiran v operacijo finančnega upravljanja. Na drugi strani pa upor predstavlja človeški poskus vključitve v dvignjene procese, torej ustaljene in pogosto arhaične načine, s katerimi vstopamo v interakcije z visokotehnološkimi globalnimi procesi. Kot avtorja citirata Caroline Busto, je dvig meme hrušk, ki so pridelane na Tajskem, pakirane v Argentini in zaužite v Združenem kraljestvu. Upor v tem primeru bi bil naš sprehod do trgovine in okorna človeška interakcija, ki je potrebna na blagajni.

Če se opremo na še en primer iz knjige, je denimo močno zanimivo, kako večina današnjih komercialnih letalskih prevoznikov ne proizvaja dobička s prevozom strank, temveč z izmišljenimi valutami, ki jih uporabljajo za nagrajevanje svojih najzvestejših potnic. S temi generirajo dobiček tako, da sklenejo dogovore s proizvajalci kreditnih kartic ter maksimizirajo in optimizirajo čas, ki ga potnice preživijo v brezcarinskih trgovinah, kjer lahko zapravijo svoje pridobljene točke. Podobno letalski prevozniki dejansko ne kupujejo goriva, temveč kupujejo terminske pogodbe (futures) — finančne instrumente, ki zagotavljajo, da bo gorivo mogoče kupiti za fiksno ceno ob določenem času v prihodnosti. Na ta način ne obstaja zgolj trg z gorivom, temveč sekundarni trg preprodaje terminskih pogodb za gorivo, v katerem različna letalska podjetja kupujejo in prodajajo za zagotovitev največjega števila najugodnejših prihodnjih nakupov. Princip je zelo podoben kot pri ustvarjanju dobička z visokofrekvenčnim avtomatiziranjem trgovanja z delnicami.     

Za delovanje sodobnega kapitalizma je torej ključno merilo oziroma različne ravni, na katerih se odvijajo transakcije. Večina procesov je tako ljudem nedostopna ali celo nezaznavna, naj bodo to mili- ali nanosekundne odločitve za nakup in prodajo ali enormni skladi raznovrstnih aplikacij in storitev, ki skupaj predstavljajo koherenten produkt. Predvsem je vse bolj jasno dejstvo, da je kapitalizem indiferenten do dejanskih uporabnic ter se umika na vse višje ravni abstrakcije, kjer lahko generira dobiček na popolnoma nove, nečloveške načine. 

Naj ta kratek uvod v delo služi kot kontekstualizacija sledečega intervjuja. Namen je bil predstaviti nekaj ključnih konceptov in idej, da bo pogovor nosil več razlagalne moči. Avtorja v delu poskušata prikazati kompleksnost in golo tehnološko razvitost sodobnega kapitalizma. S tem ekonomskega procesa nikakor ne poskušata idealizirati, vendar  njuna analiza deluje kot luciden uvid v sedanjost in prihodnost mehanizmov, ki strukturirajo naš vsakdan. Če želimo resnično razumeti delovanje sodobnega kapitalizma, moramo predvsem razumeti tehnologije, ki ga oblikujejo in reproducirajo.

Drage poslušalke, pozdravljene spet v Povratnih zankah. Pravkar smo poslušale skladbo Voicenote, avtorja Himera. V nadaljevanju bomo vztrajale pri temi eksokapitalizma in se po dodatne razjasnitve obrnile kar na avtorja knjige. Roberto Alonso Trillo in Marek Poliks sta teoretika in raziskovalca, ki delujeta na področjih medijske filozofije, filozofije tehnologije in umetne inteligence ter ustvarjata podkast Disintegrator.

Intervju

S tem se tudi same izločujemo iz verige softverskih struktur in se poslavljamo od avtorjev knjige. V današnji oddaji smo kot podlagi poslušale skladbi 551 avtorice trron in Kairi Casperja Mcfaddena.

Naslednjič bomo v Povratnih zankah prebirale knjigo Death, Design, Data in se o področju medijske arheologije pogovorile z raziskovalcem Robertom Bobničem.

V softver sem se potopila Lea, tehnično podporo pa je nudil Aljaž.