Ogledaj si tudi filmček in glasuj:  VIRTUALNA BIOPOLITIČNA AGORA

Več o projektu DemoKino: http://www.aksioma.org/demokino/

***

Halo? ... Živjo, Niko. Kako si? ... A res?! ... Mogoče bi bilo dobro, če bi šla na pijačo, da se malo pogovoriva ... prav ... meni ustreza ... ob treh pri Charlieju ... Čao!

Lavra se je torej odločila ...

Naslednji teden ima razgovor, nato mora opraviti potrebne preiskave in čez petnajst ali dvajset dni jo čaka poseg. In vse skupaj bo za njo.

Seveda mi je žal, da bo naredila splav. Niko mi je rekel, da bi rad imel otroka. No, saj sta še mlada. Lavra pravi, da je njen mož prišel do zaključka, da trenutno ni pogojev, da bi imela otroka. Sicer pa je prav, da se odloči ona.

No, kdo ve, ali je res prav, da se odloči le ona? Navsezadnje gre za človeško življenje. Ona gosti v svojem telesu drugo življenje. Noseča je že kakšen mesec, mesec in pol. Zarodek je že precej izoblikovan. Kaj pa če imajo prav nasprotniki splava, ki trdijo, da je vsak splav zakonit umor?

No, pravzaprav gre za življenje dveh oseb, ne le ene. Ne sme se odstraniti ene osebe, ki je povrh še nebogljena, da bi zadovoljili potrebe druge. Niti da bi rešili njene težave, naj so še tako hude.

Ne, ni res. Edina res vpletena oseba je ženska. Ženska v zelo posebnem stanju. V njej se rojeva življenje, toda to življenje še ni izoblikovano. Je življenje v nastajanju. In v tem stanju lahko o tem, ali naj obdrži otroka ali ne, odloča le ženska. Gre za vprašanje svobode. Če ženska otroka ni pripravljena obdržati, ima pravico prekiniti nosečnost.

Ko so se feministična gibanja po vsem svetu borila za pravico do splava, so to počela prav za to. Da bi ženski vrnila oblast nad lastnim telesom. Oblast nad lastnim telesom je temeljna človekova pravica in nesprejemljivo je, da postane nosečnost pretveza, da se to pravico odreka osebam ženskega spola.

Še nikoli nisem bil tako zbegan. Pred leti me niso obhajali vsi ti dvomi. Morda bolj poglobljeno razmišljam o tem zato, ker se to dogaja moji najdražji prijateljici. Ne morem pa se jasno opredeliti, katero stališče je pravo.

Kako je že rekel Abraham Lincoln? "Nihče se nima pravice odločiti, da bo naredil nekaj, kar ni prav." Morda ne gre za svobodno izbiro ženske, temveč za to, ali je splav nekaj, kar je prav, ali ne. In če je splav nekaj, kar ni prav, ženska ne more imeti pravice, da to naredi.

Ja, temeljno vprašanje je, ali se človeško življenje začne z rojstvom, s prihodom na svet, ali pa že prej, v maternici. Je plod že živo bitje ali ne? Treba je torej najprej razumeti, kaj je življenje. Če je življenje sposobnost celic, da se množijo in diferencirajo ter tako tvorijo različne organe, potem je plod že živ. In brez dvoma je tudi človeško bitje, saj ima vse človeške kromosome. Morda zgolj potencialno človeško bitje, vendar je. In v tem primeru ni splav nič drugega kot zločin, legalizacija splava pa legalizacija umora.

Ne, ne more biti tako. To je navaden sofizem. Bistvo človeškega življenja so odnosi. Plod nima odnosov ne s svetom ne z drugimi človeškimi bitji, razen preko matere. Biologija sama daje materi oblast nad življenjem ploda in življenje ploda še ni človeško življenje.

So primeri, ko se zdi splav nedvomno najboljša izbira tako za mater kot za otroka. Nedavno sem bral o otroku, ki se je rodil praktično brez možganov. Mati je to vedela že vnaprej, saj je bila na preiskavah, a vseeno ni hotela splaviti. Ni ta otrok res nesrečen? Mar ne bi bilo zanj bolje, da se ne bi rodil?

Poskusimo si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi splav postal nezakonit, kot je bil, preden so sprejeli zakon. Ženske bi ga še naprej opravljale, to je gotovo. Splav je bil prisoten v vseh dobah in v vseh družbenih razredih. Žalostna resnica je, da je splav od nekdaj sredstvo za uravnavanje rojstev. Lahko da gre za neprimerno sredstvo, toda od nekdaj služi temu namenu. Če bi bil splav nezakonit, bi posege opravljali brez zdravniške pomoči in v slabih higienskih razmerah. Nezakonit splav bi pomenil tudi okoriščanje izvajalcev. Pomenil bi tudi več smrti med ženskami, ki so se odločile za nekaj, kar bi moralo biti njihova zakonita pravica. Se res želimo vrniti v čase, ko so ženske umirale zaradi splavov?

A v resnici vse to ni važno, če je plod res živo človeško bitje, uničiti življenje pa je zločin.

Poleg tega sem pred časom nekje prebral, da obstaja povezava med splavi in preprodajo otroških organov. Gre za pozne splave, opravljene po 30. tednu nosečnosti. Izvajajo jih s posebnimi tehnikami, tako da izvlečejo še skoraj živeč plod oziroma plod s še delujočimi organi. Nastale so prave organizacije, ki se okoriščajo s tem. Sodelujejo s klinikami za splave in dobavljajo kupcem plodove ali organe, ki jih ti potrebujejo. Obstajajo tudi ceniki: trup 500 $, jetra 150 $, in čim večji in bolj razviti so organi, več so vredni. Bral sem o primerih, ko je bil plod videti mrtev, ko pa so ga odprli, je srce še bilo. To je odvratno.

Skratka: naj se zagotovi pravica do življenja ploda ali svobodna izbira matere?

***

Naloži si strip: http://www.aksioma.org/demokino/photocomics.html