17. september 2019 ob 20.00

Zapuščen kamnolom v Istri. Petra Kapš. 8 kanalna zvočna kompozicija. Zvočni material sledi sezonam, ciklom, letnim časom. Osem let. 季節  [kisetsu]. Letni časi kamnoloma. Kamen in kozmos, nebo. Dialog med sferama. Popotovanje v času nazaj. V negativu. V specifičnem mikroprostoru osmih centimetrov. V tej praznini se pogovarjata kozmos in zemlja. ∞ Kamen kot trdna in nepremikajoča se tvarina. Kot najtrša stvar na zemlji. Ki ima svoj zven. Ki nas določa. Njegove vibracije tvorijo njegov glas. Glas kamna. Kozmična kantata.         (iz nagovora)

Salomé, ki ne seka glav. Salomé, ki tke mreže zvočnega tkiva družbe. Salomé Voegelin. Neroden smeh ob pogledu na soseda. Telefonski klic. Moški glas vdira v njenega. A lahko prosim? Sprednja soseda se zamišljeno gladi po roki, ki jo je podala. Žensko, nežno, senzibilno, rožnato, čutno, intimno, zvonenje telefona. A lahko prosim? Nihče noče peti, zaboga, nihče nima glasu! Prezrti in preslišani, zazrte in zamolčane. Kuratorski performans, kura, tura, per/for men sssss. Konvencionalno in kolektivno in kontingentno. Stik in šiv. Medčasovna istočasnost kronološkega zvoka.      (iz dogajanja)