Graščakovo popoldne

Oddaja

Viharniško hladnega novembrskega jutra smo se štirje odposlaniki redakcije za kulturo in humanistične vede s frekvenco, nastavljeno na 89,3 MHz, odpravili na ekspedicijo. Naš cilj? Obiskati še enega novodobnega graščaka, ki je na svoja pleča prevzel plemenito dolžnost, da skrbi za enega najpomembnejših primerov stavbne zapuščine naših prednikov – dvorec Štatenberg v Makolah.

Bo zgodovinska stroka začela …

Evo zdaj smo prišli na grad …

Preden pa smo spoznali njegovega trenutnega oskrbnika, smo sami povohljali naokrog ter se seznanili z okolico.

Waw, ostali smo brez besed …

Metod, tukej vstopamo v neko kapelo …

Ko smo zapuščali akhm restavrirano kapelo, nas je na veličastnem notranjem dvorišču baročnega dvorca že čakal trenutni Sizif, vodič po dvorcu in njegov oskrbnik Franc Kociper, ki nam je obnovil pestro zgodovino dvorca.

Pred tem je bil grad Štatenberg …

Dvorec med podobnimi spomeniki izstopa tudi po dejstvu, da je v več kot 300 letih zamenjal največ lastnikov, kar 14. Gradove je zaton doletel že kmalu po koncu fevdalizma, ko je zemljiška renta nekdaj bogatih lastnikov poniknila, nevarnost pa jim je še posebej pretila po spremembi družbenopolitičnega sistema po drugi svetovni vojni. Z vprašanjem, kaj narediti z obilico podedovanih grajskih objektov, se je soočala tudi tranzicijska Slovenija. Kaj se je zgodilo s Štatenbergom, pojasni Kociper.

Po vojni je postalo letovišče težke industrije …

V slikoviti zgodovini lastnikov še posebej izstopata zadnja najemnika, s katerima smo na naši frekvenci že spregovorili. Opiše ju Kociper.

Obisk Grofa in Grofice Preddvorskih ob njunem novem obnovitvenem podvigu
 / 8. 11. 2021

Poleg nas moram še omenit grofa in grofico …

Po uvodnih besedah smo naposled le prestopili prag pompozne viteške dvorane.

Kako se vam zdi fantje …

In potem pridemo v sobo kjer straši …

In zdaj pridemo v kapelo …

Zakaj mnogi menijo, da so spomeniški varstveniki trn v peti, podrobneje pojasni naš sogovornik.

Takole bo rekel Zavod za varstvo kulturne dediščine …

Kaj pa je v luči nezavidljivih okoliščin gospoda Kocipra dejansko gnalo v to, da je prišel na dvorec, in zakaj vztraja v njem?

Dejansko sem pa delal najprej kot pravnik …

Ste vi kaj plačani za to svoje vzdrževanje …

Da težko in neplačano delo človeka bogati v nematerialnih pogledih, nam je povedala tudi Štefka Skledar, predsednica Turističnega društva Štatenberg, ki smo jo ujeli pri pometanju.

Ja mi smo tu, jaz sem vodla pri 10.000 urah prostovoljstva …

Kakšna pa je prihodnost dvorca Štatenberg? Gospod Kociper poleg etnološke muzejske postavitve in predstavitve zgodovine kmečkih uporov na sosednjem gradu Štatenberg načrtuje še …

Prihodnost, ja prihodnost je vprašljiva ne …

Dan, ki smo ga radijski odposlaniki preživeli v družbi kulturne dediščine in njenih varstvenikov, je zaznamovala predvsem naslednja sklepna misel …

V bistvu je ta dvorec postal nek center lokalne skupnosti …

In da zaključimo z besedami umetnostnega zgodovinarja Emilijana Cevca …

Jst sm hotu iz te knjižice dat še neko zaključno misel …

 

Po ruralni Sloveniji so se furali Lenart, Metod, Tadej in Vid, lektorirala je Višnja, oddajo je sestavil Arne, bral sem Mihael.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness