Literarna kritika. Enigma, ki jo slovenski literarni svet že nekaj let naslavlja s simpoziji, eseji, tematskimi številkami, nagradami … V začaranem svetu prevpraševanj o njeni vrednosti in o vrednosti njenega proizvajalca, kritika, so se nemalokrat izgubile tudi prepametne glave. Če se na hitro ozremo po možnostih, ki jo ima kritiška objava, teh spet ni tako malo, vendar se zdi, da se vsaka platforma, naj bo to dnevni časopis, spletni portal, revija, specializirana za literarno področje, radio in nenazadnje tudi poplava knjižnih blogov, ponaša z lastno idejo kritike, ki pa v svojem jedru vendarle izhaja iz enakih predpostavk. Vrednost kritike in kritika je, pavšalno rečeno, še vedno zreducirana na tisto in tistega, ki ocenjuje in tako vzpostavlja vez med bralci, delom in avtorjem. V tem ohlapnem orientacijskem vodilu pa pozabljamo na samo literarno delo in dialog, ki bi ga morala kritika vzpostaviti prav z njim ter na vzpostavljanje kritičnega mišljenja kot posebnega načina ukvarjanja s snovjo. 

Mlad literarni nadobudnež na poligon literarne kritike sicer vstopa opremljen s pripasanimi orodji akademskih zapovedi literarne teorije, s katerimi šraufa in vrta po literarnih delih in njihovih avtorjih, vendar se poraja vprašanje, ali ta orodja zadostujejo za vzpostavljanje dialoga s samim delom. O tem smo se pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, komparativistom, filozofom, antropologom, alpinistom, slikarjem, svetovnim popotnikom in književnim prevajalcem Iztokom Osojnikom. Literarna teorija po njegovem mnenju predstavlja … 

Lastno zvrstno panogo…

Po Osojnikovem mnenju je to prva past, v katero se ujamejo mladi kritiki na poti do kreiranja kritiške misli. Da bi se ji  izognil, mora kritik najprej ...

Se mora v bistvu…

Literarna kritika v našem prostoru se po Osojnikovem mnenju oklepa pristopov, ki so nezadostni za obravnavo literarnega dela kot umetniškega dela. Pri tem so na delu tako zunanji kot notranji dejavniki, ki pisca kritik usmerjajo k posluževanju teh metod. Kateri so ti pristopi in zakaj jih je pomembno preseči? 

Prvič…

V pogovoru z Osojnikom smo se dotaknili tudi uredniške politike in kako ta narekuje kritiške kriterije, ki so po Osojnikovem mnenju zavezani problematični subjektivni sodbi v smislu “ta avtor nam je všeč, ta nam ni všeč”.  To vodilo cenzure je med drugim tudi tisto, kar oddaljuje kritika od vzpostavitve dialoga z literarnim delom. 

Urednik…

Zdi se, da je kritika pri nas tako kot druge kulturne in literarne sfere vpeta v kolesje začaranega birokratskega kroga; kritik piše zavoljo preživetja in ohranjanja statusa ter proizvaja kritike literarnih del, katerih avtorji so bližnji ali daljni znanci, da bi lahko tudi oni preživeli in ohranjali status. 

 To je bilo vedno…

Birokratski ustroj na nek način narekuje in predpostavlja bralca kritike. Kritike berejo predvsem drugi kritiki in avtorji. Kdo poleg njih pravzaprav potem še bere kritike in kje naj bi se odkrivala tista »prava« vrednost kritike?

Kritike bere…

Iztok Osojnik bo skupaj s komparativistko, literarno kritičarko, teoretičarko in prevajalko humanistične literature Jelko Kernev Štrajn naslednji vikend vodil delavnico za mlade literarne kritike Od knjige do kritike. Delavnico, ki bo potekala 16. in 23. 1. prek spleta, organizira KUD Police Dubove v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature, Društvom humanistov Goriške, Radiem Študent in skladom RS za kulturne dejavnosti. Prijave so prek spletne strani založbe mogoče še do nedelje, 10. januarja 2021.

Z Iztokom Osojnikom se je pogovarjala Kaja.