Pogovarjali smo se z Nino Žnidaršič, doktorsko študentko in raziskovalko na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja, ki deluje v okviru FDV. Trenutno je v fazi pisanja doktorske disertacije na temo avtonomije novinarstva in novinarjevega delovanja v SFRJ med letoma 1963 in 1992. Njeno raziskovanje je vključevalo intervjuje s 68 novinarji in novinarkami, ki so se formirali v času SFRJ, osredotoča pa se na njihovo avtonomno delovanje.



Novinarje pogosto pojmujemo nekritično: bodisi gre za orodje oblasti, ki s pomočjo medijev ustvarja in podložnikom vsiljuje lastno resnico, bodisi gre za kritičen opozicijski glas, ki ljudstvo opozarja na pomanjkljivosti in napake oblasti. Ali je treba to preprosto opozicijo zakomplicirati? Kakšne so bile specifike novinarskega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, kot se je imenovala država od leta 1963 do njenega razpada? Kaj je pomenilo biti novinar v jugoslovanskem socializmu? Kako so se politične spremembe v državi odražale na novinarstvu in njegovi avtonomiji?

Foto: Miha Zadnikar