Kultura po epidemiji v Heidelbergu
Heidelberg je jugozahodno nemško mesto s 160.000 prebivalci. Leži v zvezni deželi Baden-Württemberg in je znano po univerzi, ki so jo ustanovili davnega leta 1386. Gre za najstarejšo visokošolsko ustanovo v Nemčiji, njen predavateljski kader pa so poleg Hegla sestavljali Jürgen Habermas, Hans-Georg Gadamer in Karl Jaspers. Pri slednjem je na oddelku za filozofijo leta 1929 doktorirala Hannah Arendt.
Po drugi svetovni vojni je bil Heidelberg eno redkih nemških mest, ki ga zavezniki niso bombardirali. Leta 1952 je postal baza ameriške vojske v Evropi, kar je ostal do julija 2013. Dve leti zatem je vojska prostore izročila državi za civilno uporabo.
Danes četrtino heidelberškega prebivalstva sestavljajo študentje, v običajnih letih pa se jim na kilometer dolgi glavni ulici pridruži več milijonov turistov. Nad mestom se dviga renesančni grad, v drevesnih krošnjah živi divja populacija zelenih afriških papig, na nekarski plaži pa se pasejo sibirske labodje gosi.
Po druženju z lokalnimi kulturniki sodeč je kariernih priložnosti glede na število prebivalcev veliko. Da ne bi bilo videti, da smo si mesto izmislili, smo se pogovarjali z umetnostno zgodovinarko in vodjo tamkajšnjega občinskega oddelka za kulturo Andreo Edel. Za začetek smo jo povprašali o izhodiščih kulturne politike mesta Heidelberg:
Želeli pa smo si tudi konkretnejšo razlago, kako je financiranje kulturnega sektorja delovalo v času pandemije.
Poleg denarja, ki ga torej pošilja zvezno kulturno ministrstvo v Berlinu, imajo veliko vlogo pri razporejanju sredstev tudi federativna ministrstva in posamezne mestne administracije.
Ker v Sloveniji kulturni delavci še vedno čakajo na rebalans državnega proračuna in tako ni jasno, koliko denarja bo odmerjeno kateri instituciji, smo povprašali, ali se s podobno težavo soočajo tudi v Nemčiji.
Mestna kulturna pisarna se je ob pandemiji na primer povezala z gledališčem, ki je kljub nezmožnosti uprizoritev denar še vedno dobivalo od ministrstva. S projektom, ki so ga poimenovali Solo Fantastico , je mesto Heidelberg vsakemu performativnemu umetniku, ki je posnel enominutni video in ga naložil na internet, izplačalo petsto evrov. Projekt je bil na spletu širši javnosti predstavljen v sredini aprila, udeležili pa so se ga številni ustvarjalci, ki so čez noč izgubili svoja prizorišča. Zanimalo nas je, ali so v času pandemije kulturni produkciji na mestni ravni namenili več denarja kot sicer.
Kulturne institucije in javne agencije so v času pandemije neprekinjeno dobivale denar od državnega in federativnih kulturnih ministrstev, kljub temu da so bili pogoji njihovega dela oteženi. Veliko vlogo pri organizaciji in distribuciji denarja pa ima mestna administracija. Zanimalo nas je, katere institucije so odgovorne za dotok finančnih sredstev na področje kreativne industrije.
Ker v Heidelbergu živi tudi veliko število priseljencev, je mesto ustanovilo in financira medkulturni center, ki se posveča različnim kulturnim produkcijam.
Podporo dolgoročnemu udejstvovanju v kulturi zagotavlja v mestu pisarna kulturnih in kreativnih industrij.
Ker je nemško mesto z Ljubljano pobrateno kot Unescovo mesto literature, Edel za konec poudari povezanost med razvojem univerze in literature ter kulturi naklonjeno mestno administracijo.
Dodaj komentar
Komentiraj