Prejšnji petek je v Kinu Šiška potekala kinematografska premiera celovečernega prvenca Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić. Krstni projekciji pred zbrano ljubljansko smetano je sledil še koncert vseh v filmu predstavljenih glasbenikov. Film smo si sicer lahko ogledali že na LIFFu, pa tudi  na lanskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu je Prasica požela velik uspeh. Prejela je kar sedem vesen, med drugimi je Liza Marijina prejela nagrado za najboljšo glavno vlogo, Anuša Kodelja za stransko, Tijana Zinajić za režijo in Iza Strehar za scenarij.

Prasica sledi mladi slikarki Evi, za katero že v otvoritvenem prizoru izvemo, da je ravnokar izgubila menstruacijo. Film upodablja prekarizacijo kulturnih delavk in delavcev, naslavlja vprašanja ljubljanske socialne in stanovanjske problematike in se nadvse pronicljivo poigrava z razmerjem moči med moškim in žensko ter delodajalcem in delavcem, ob vsem pa gledalki pušča tudi nekaj prostora za smeh.

Da bi izvedeli več o procesu filmovega nastajanja, smo se nekaj dni po premieri ob kavi v pritličju hotela Union pogovarjali z režiserko in scenaristko.