Aleksijevičeva se v svoji knjigi Černobilska molitev ne more sprijazniti, da je z nuklearno nesrečo izginila totaliteta sveta, v katerega so verjeli prebivalci Belorusije. Glavni junak knjige o Černobilu niso solzni ljudje, ki so izgubili ljubljene in ki ne morejo več saditi solate, glavna junakinja je nuklearka. Ultimativni dogodek, ki je obenem razvil svet kot celoto, ki je pripovedovalci ne morejo sprejeti. Ljudje, ki v romanu izpričujejo svojo zgodbo, se identificirajo s Černobilom, bodisi kot brezpogojno afirmacijo bodisi brezpogojno negacijo svoje subjektivitete.