2. 6. 2012 – 12.00

Dosta! Dosta! Dosta!

Audio file

––

V tokratni oddaji: javljanje LGBTQ aktivistke Tadeje Pirih z dvanajste ljubljanske Parade ponosa, prispevek o članicah ruske feministične punk zasedbe Pussy Riot, ki so še vedno v priporu, nekaj besed o aktivističnih taktikah in strategijah preživetja mater samohranilk, ki še vedno čakajo na otroške dodatke in intervju z doc. dr. Lilijano Burcar o vplivu varčevalnih ukrepov na delavke v javnem sektorju (posebej v šolstvu) ter o posebnostih, prednostih in slabostih feminističnega boja proti tem ukrepom. Ob koncu napovedi feminističnih ali vsaj v to smer zazrtih kulturnih dogodkov.

 

Parada ponosa 2012: Nazaj v srednji vek!

Prav zdajle se v Ljubljani začenja že 12. parada ponosa lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in queer oseb. Tema letošnje parade ponose je Nazaj v srednji vek!, ki aludira na padec družinskega zakonika. LGBTQ organizacije in inciative, združene v društvo Parada ponosa, v sporočilu za javnost navajajo, da so se proti sprejetju zakonika najbolj borile tri najmočnejše verske skupnosti in konzervativne prokatoliške politične opcije. Opozarjajo, da v družbi brez solidarnosti vsak prej ali slej pride na vrsto, da brez sekularne države ni ne pravne ne socialne države in da je za diskriminirane to, da so odrezani od pravic, žal nekaj samoumevnega.



Program Tedna parade ponosa se je začel že 26. maja. V tem tednu so se zvrstile gledališke predstave, performans, koncert, dan družin, predavanje, okrogla miza o odnosu rimskokatoliške cerkve do emancipatornih gibanj in otvoritvena ter zaključna zabava.



Neposredno s parade je za Sektor Ž poročala Tadeja Pirih, voditeljica programa ŠKUC-ovega Kulturnega centra Q-kluba Tiffany na Metelkovi. Posnetek bo vključen v audio verzijo oddaje, ki bo objavljena v naslednjih dneh.

Naj dodam, da si v Sektorju Ž želimo naprej samo, če to ne pomeni novega konservativizma. In ker si želimo tudi to, da se nam ob osrednjem praznovanju LGBTIQ skupnosti v Sloveniji ne bi bilo treba ukvarjat s katoliško cerkvijo, ampak z bolj stimulativnimi temami, udeleženkam parade posvečamo komad Butch/Femme reperk Team Gina.

 



Pussy Riot

Od katoliške tradicije se selimo k pravoslavnemu preganjanju čarovnic v Rusiji. V začetku maja je mestno sodišče v Moskvi podaljšalo pripor za tri aktivistke iz feministične punk skupine Pussy Riot, Marijo Aljokhino, Nadedžo Tolokonikovo in Jekaterino Samučevič. V priporu ostajajo do 24. junija, ko bo potekalo glavo sojenje.



Naj spomnimo, da so aktivistke v zaporu že od 4. marca 2012. Deset dni pred tem so v največji moskovski katedrali Rešitelja Jezusa Kristusa izvedle politični performans Holy Shit s punk molitvijo »Virgin Mary, send Putin away«. Za to jim grozi najvišja kazen za huliganstvo - do sedem let zapora.



Ena od priprtih aktivistk, Jekaterina Samučevič, se je na odločitev sodišča odzvala s petdnevno gladovno stavko, podpornice in podporniki pa so zasedli park pred mestnim moskovskim sodiščem in protestirali v balaklavah. Policija jih je s kraja že "odstranila", eno protestnico in protestnika priprla za en teden, drugi pa so prejeli denarne kazni. Medtem se protesti v podporo Pussy Riot dogajajo po celi Evropi. Načelno podporo jim je izrazila tudi Evropska unija.



Gonja proti ruski opoziciji se torej nadaljuje. Ni naključje, da se je maja na predsedniški stolček ponovno zavihtel Putin.

Drage feministke, feministi: izpustitev feministk iz skupine Pussy Riot in njihovo nadaljne delo lahko podprete z organiziranjem punk feminističnih žurov, lahko izvedete protest pred rusko ambasado, na delavnici izdelujete balaklave, podpisujete peticije ali nakažete finančni prispevek za pokritje pravnih zastopnikov. O možnih načinih protesta in podpore lahko izveste na spletni strani http://freepussyriot.org/. Pussy Riot lahko posvetite tudi komad ali kar celo zgoščenko. To so storile feministke iz kolektiva Riot Grrrl Berlin, ki so svojo tretjo kompilacijo ženskih, feminističnih in queerovskih zasedb posvetile Pussy Riot. Z njihove druge kompilacije poslušamo Pussy Riot v komadu Putin has pissed himself.



Mimogrede, vse tri doslej izdane – in odlične – kompilacije kolektiva Riot Grrrl Berlin je mogoče brezplačno pretočit na svoj računalnik z njihove spletne strani, do 15. junija pa jim tja lahko pošljete tudi svoj najboljši komad za naslednjo kompilacijo.

 



Otroški dodatki in odštevki

V aprilski oddaji ste lahko prisluhnile odlični kolumni doktorice Mojce Ramšak, etnologinje in filozofinje, ki se je odzvala na nedopustne postopke preverjanja statusa samskih mater, ki jih zakon o socialnovarstvenih prejemkih po novem nalaga socialnim delavcem. Za tiste, ki nimate otrok: samohranilka ali hranilec mora k vlogi za otroški dodatek po novem na zahtevo socialnega delavca dodati še potrdilo o tem, da je zares samska ali samski. Obrazec za kaj takega ne obstaja, zato se morajo prosilci znajti po svoje: dr. Mojci Ramšak so svetovali, naj pridobi pisno potrdilo vsaj ene osebe, ki ne sme biti sorodnik, da res živi sama z otrokom. Potem naj bi ta »priča« morala priti še na Center za socialno delo in podpisati zapisnik. Hkrati so ji v telefonskem pogovoru rekli, da socialni delavec lahko po svoji presoji upošteva ali zavrže dokaz.



Njen odziv je bil aktivističen: prijatelje in prijateljice je prosila za čimbolj ustvarjalna dokazila in ko se jih je nabralo sto, jih je oddala skupaj z vlogo. Po dveh mesecih še vedno ni prejela odločbe – je pa tako kot ostalih četrt milijona samskih mater v Slovenji maja s tromesečno zamudo prejela dodatke za december, januar in februar. Prejela je zneske v višini, ki ji pripada po lanski pogodbi. To pomeni, da se po poračunih, ki bodo prirejeni novim pogodbam in novim kriterijem o tem, kaj velja za družino in kdo velja za samsko mater, kaj lahko zgodi, da bo denar morala vračati. Razen če se socialni delavec po lastni presoji odloči, da je videti dovolj revna, da si ga zasluži … Čeprav se, medtem ko so se kriteriji spremenili, v življenju samskih žensk z otroki ni spremenilo nič, je zaključila dr. Mojca Ramšak.



Konec aprila je v reviji Obrazi z njo izšel intervju, ki ga vsekakor priporočam v branje, četudi verjamem, da se vam revija upira. Pač glede na to, da je glavna in odgovorna urednica, Alma Sedlar, ki je tudi predsednica sindikata novinarjev Dela Revij, 20. aprila dobila odpoved zaradi absurda vseh absurdov: zaradi – citiram – „izvajanja mobinga“ nad direktorjem Gregorjem Repičem.



Doktorica Mojca Ramšak je o uzakonjeni kriminalizaciji samskih mater in očetov obvestila varuhinjo človekovih pravic, a je v teh šparovnih časih očitno tudi ona na tesnem s časom, saj ji še ni uspelo odgovoriti. O tem, kako med čakanjem na otroški dodatek nahraniti sebe in svojega petletnega sina, pa je pred dvema tednoma na piratski feministični televiziji na Metelkovi spregovorila tudi TV zvezda – in samska mati - Darling Teese. Pa poslušajmo, kako se je znašla ona.

 



Intervju z doc. dr. Lilijano Burcar

Desetega maja je parlament sprejel paket takoimenovanih varčevalnih ukrepov. Ukrepi so usmerjeni v rezanje sredstev javnemu sektorju. Predvidevajo znižanje plač v javnem sektorju vsaj za 8%, zmanjšanje regresa za letni dopust, zmanjšanje stroškov za prevoz na delo, znižanje nadomestila za brezposelnost, zmanjšanje nadomestila za porodniški dopust, no, porodniško delo, znižanje višine nadomestila za nego otroka in višje plačilo vrtca za drugega otroka. Glede na izkušnje iz drugih evropskih držav in nenazadnje iz izkušenj same zgodovine, pa bodo ti neoliberalni ukrepi zmanjšali gospodarsko rast, pospešili razpad socialne države in privatizacijo javnega skupnega. Medtem pa vlada že napoveduje naslednjo reformo trga dela, s katero hoče zvišati fleksibilnost zaposlitev.



O posledicah varčevalnih ukrepov na delavke v javnem sektorju in ženske nasploh, smo za komentar vprašale doktorico Lilijano Burcar. Doktorica Lilijana Burcar je docentka na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Poglobljeno se ukvarja s feministično teorijo, študijami spolov, postkolonializmom in sodobno britansko ter ameriško književnostjo.

V audio verziji oddaje lahko prisluhnete njenim odgovorom na naslednja vprašanja:

1) Kako bodo varčevalni ukrepi vplivali na delavke v javnem sektorju?

2) Javnemu šolstvu se napoveduje največje rezanje sredstev, toda po drugi strani zvečanje delovnih obremenitev. Ženske, ki v javnem šolstvu predstavljajo delavsko večino, so ponekod že sedaj v negotovem položaju, prisiljene delati kot prekerke, za določen čas ali na avtorske pogodbe. Kako bodo varčevalni ukrepi vplivali na razmere v javnem šolstvu?

3) Kako bi lahko feministke in druge ženske, glede na svoj specifičen položaj, najbolje artikulirale svoje zahteve in se borile proti neoliberalnemu kapitalizmu?



Feministke, kaj še sploh čakamo?!

Intervju z docentko doktorico Lilijano Burcar s Filozofske fakultete v Ljubljani, prispevek o Paradi ponosa in prispevek o Pussy Riot je pripravila Teja O.

 



Napovedi

Nocoj v klubih Monokel in Tiffany potekata zaključni zabavi Parade ponosa.

V okviru klovnovskega festivala Klovnbuf!: nocoj ob 20h v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani nastopa klovnesa Eva Škofič Maurer s predstavo Moja nit je rdeča. Uprizorila bo devet različnih ženskih vlog, o katerih vsi/vse po malem sanjarimo, a jih v resničnem življenju ni mogoče uresničiti, kaj šele združevati.

Drugi junij je mednarodni dan seksualnih delavk. Tistega dne leta 1975 so prostitutke v Lyonu okupirale lokalno cerkev v prostest proti vse pogostejšim aretacijam in policijskemu nadlegovanju seksualnih delavk. Te dni se v Londonu zgodovina ponavlja: v pričakovanju Olimpijskih iger je policija začela s "čistko" (aretacije, nadlegovanje, zapiranje bordelov), ki temelji na - kot trdijo raziskovalke trgovine z belim blagom - napačni hipotezi, da bodo igre povečale povpraševanje po spolnih uslugah in pospešile trgovanje z ženskami. Ker to "resnico" širi tako londonska mestna oblast kot dobrodelne organizacije in mnoge nevladne skupine, bolje podučene feministične skupine v Veliki Britaniji apelirajo na župana Borisa Johnsona, da čimprej posreduje in ustavi preganjanje najšibkejšega člena - seksualnih delavk. Na strani Stop the Arrests lahko prebere in podpišete omenjeno javno pismo.

Vsak vikend do 28. julija v Mariboru - tudi danes - pa poteka večmedijski projekt Intelektualne kurbe. V četrti rdečih luči na Poštni ulici bodo v odsluženih pohorskih gondolah delovale intelektualne kurbe različnih profesionalnih profilov – mlade intelektualke, ki bodo strankam nudile svoje znanje v obliki pogovora, nasveta, debate - denimo o literaturi, umetnosti, antropologiji, filozofiji, psihoanalizi in drugih temah akademskega diskurza; seveda za ustrezno plačilo. 

V ponedeljek, 4. junija ob 20.00 prav tam „romantična humoreska s tragičnimi preobrati“ Tine Janežič in Dušana Teropšiča Ugriz, v kateri je, kot ste lahko uganile, veliko lajanja.



Poned., 4. junij, Galerija ŠKUC: odprtje razstave legendarne beograjsko-berlinske feministične vizualne umetnice Tanje Ostojić z naslovom Body, Politics, Agency ...



8.-10. junij, Leipzig: Festival Ladyfest pripravjal vrsto koncertov (She Said Destroy, Sookee, …) in delavnic (queer burleska, samoobramba, varjenje, pisanje blogov, uvod v feministično teorijo, naredi-sama spolne igrače in pornografija, …).



9. junij, Klub Tiffany: Lezbično-feministična univerza vabi na nadaljevanje cikla Lezbične skupnosti v času in prostoru. Tokrat bo govora o lezbični skupnosti v Berlinu v letih 1920-1930. V juniju napovedujejo cikel delavnic Idealizirana podoba žensk v medijih ter filmske projekcije in akcije.



Sobota, 16. junij, Celjski mladinski center: Večer stand-up komedije, na katerem med drugimi nastopata tudi dve komedijantki: Lucija Ćirović in Ana Marija Mitić. V okviru festivala Etno Urban.



Do 17. junija, Mednarodni grafični likovni center: Razstava Zgodbe za lahko noč Pile Rusjan (1984, Slovenija) in Nung-Hsin Hu (1981, Tajvan), ki sta ustvarili udobno, intimno in ambientalno spalnico - za lahko noč.



Torek, 19. junij, Menza pri koritu: koncert ambientalne pop umetnice Julie Holter.



Do 26. junija si v Narodni galeriji lahko ogledate izbor bogatih kostumografij za gledališče, ki jih je ustvarila Alenka Bartl, sicer tudi ena redkih rednih profesoric na ljubljanski ALUO.

Avtorji del

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.