"Ali, nekakva znatiželja (a možga i prgavost) tjera me da neprestano reagiram, da se suprostavljam, da objašnjavam, pa i da se svađam. Ne mogu šutjeti, čak i kad bi to bilo za moje dobro. Osim toga, mislim da je prešućivanje i pristajanje na šutnju jedan od najgorih oblik represije." (Slavenka Drakulić)

Ena najbolj legendarnih feminističnih knjig z jugoslovanskega prostora je zagotovo zbirka esejev Slavenke Drakulić "Smrtni grijesi feminizma - Ogledi o mudologiji" (1984), ki je letos po več kot šestintridesetih letih v posodobljeni obliki ponovno izšla pri hrvaški založbi Fraktura.

Slavenka Drakulić je mednarodno priznana književnica in publicistka; bila je ena od začetnic feminizma v hrvaškem in širšem jugoslovanskem prostoru v 1970ih, članica feministične skupine Žena i društvo ter feministične sekcije pri zagrebškem Sociološkem društvu. Proslavila se je kot neustrašna, borbena, pronicljiva novinarka, ki objavlja odlično argumentirane, humorne politične eseje z brezkompromisne feministične in protinacionalistične pozicije. V 1990ih so ji zato v orkestriranem javnem lovu na čarovnice za skoraj desetletje onemogočili dostop do objav v hrvaških medijih.

Knjiga Smrtni grijesi feminizma je izšla v času, ko je Drakulić tudi doživela in preživela Covid-19.

Za oktobrsko oddajo Sektor Ž smo Slavenko Drakulić intervjujale o pomenu in recepciji feminističnih analiz iz Smrtnih grijesov feminizma takrat in danes, o t.i. "lažni/prisilni emancipaciji od zgoraj", o nacionalizmu in represiji nad reproduktivnimi pravicami žensk, in kako so ženske preživele razpad Vzhodnega bloka ter Covid-19 in se (niso) smejale.

Oddajo pripravlja Teja O. z neprecenljivim sodelovanjem Šiše in Klare O.

Vabljene_i k poslušanju!

* Citat iz knjge S. Drakulić "Smrtni grijesi feminizma - Ogledi u mudologiji" (Fraktura, 2020), poglavje Umjesto biografije, str. 222.

** Na sliki: knjiga S. Drakulić "Smrtni grijesi feminizma" in prispevek "Kako sem prebolela korono" v Mladini (35, 28.8.2020).