Premikajoče sence in loputanje vrat so osnova dobršnega dela žanra srhljivk, posebej tistih o duhovih. Ti so že dolgo podtalni tok kulturne imaginacije, saj brezno smrti ljudi že od pamtiveka peha v domišljanja tistega, kar se dogodi po nepovratnosti smrti. Za olajšanje trepetanja smo morali strahove in bojazni nekako opredmetiti in jih zaviti v rjuhe. Posebno popularne so ne samo vrnitve ektoplazemskih fantomov, miti se ustvarjajo iz prostorov, ki jih naseljujejo. Od pokopališč, gradov do starih hiš; lokacije, na katerih se dogodi konec življenja, napojimo z grožnjo soočenja s smrtjo in jih paradoksalno oživimo. Hollywood jih z veseljem požre in projicira na naše zaslone. Kljub temu, da so te zgodbe upodobljene v mnogih filmih, se s produkcijo pretočnih spletnih strani odpre možnost za pripoved v daljši obliki. Na Netflixu je pred kratkim izšla deset epizod dolga serija o hiši duhov - The Haunting of Hill House.

Režiser Mike Flanagan si je v zadnjih letih ustvaril ime kot ustvarjalec bolje spisanih grozljivk, ki ne ciljajo na ceneno zastraševanje. Gerald's Game in Hush sta dobra poklona žanru, ki zaradi nedomišljenosti stagnira že od prvega Poltergeista. V seriji The Haunting of Hill House pa preseže samega sebe in sestavi pretresljivo zmes psihološke grozljivke in družinske drame. Za podlago uporabi istoimensko knjigo Shirley Jackson, ki je pred dvajsetimi leti že bila prirejena v film s Catherine Zeta-Jones v glavni vlogi. Vendar se serija od obeh močno razlikuje. Njen daljši format je pomemben element, ki razprostre zgodbo in karakterno poglobi like, kar pri petkrat krajših filmih iz iste branže veliko bolj oskubljeno. Režiser si tako lahko vzame čas in sledi usodi vsakega od družinskih članov, ki se jih je hiša groze dotaknila. Flanagan namreč obrne utečeni scenarij in zgodbo začne z epilogom strašenja.

Družina Crain je raztepena po ZDA in šestnajst let po dogodkih v hiši Hill so vsi njeni člani še vedno močno zaznamovani od nadnaravnih travm, ki so jih tam doživeli. Preganja jih spomin na mater, ki je v hiši umrla nepojasnjene smrti. Oče je pet sorojencev pustil pri svoji sestri in izginil iz njihovih življenj. Z bremenom preteklosti se soočajo vsak na svoj način. Najstarejši brat Steven Crain, ki se sooča s razpadajočim zakonom, je pisec o nadnaravnem, v kar pa v resnici ne verjame. Slaven je postal s knjigo o dogodkih v hiši, s čimer se je zameril svojim bratom in sestram. Njegova sestra Shirley ima v lasti pogrebni zavod in na sorodnike gleda s prezirom. Srednji otrok je Theodora, ki se na vsak način izogiba bližini z drugimi ljudmi. Mlajši brat Luke je odvisnik od mamil, ki živi z izkoriščanjem drugih. Njegova dvojčica Nell pa nikoli ni mogla preboleti groze in živi nestalno življenje, pogojeno s depresijo. Tako so postavljeni nastavki za zgodbo, v kateri nerazčiščena preteklost začne dohitevati sedanjost.

Medtem ko spremljamo disfunkcionalna življenja družinskih članov, se nam po kosih razkrivajo tudi dogodki, ki so jih pripeljali v brezizhodne situacije. Če pa stvari še niso dovolj slabe, se hiša pričenja prebujati in njeno zlo počasi steguje prste po vsakem od njih. Preganjajo jih prikazni, halucinacije in spomini, zaradi česar padajo vedno globlje v psihično nestabilnost in medsebojne konflikte. Steven zaradi svojega skeptičnega svetovnega nazora namesto nadnaravnih sil krivi gene, ki naj bi povzročali duševne motnje. Zato ne želi imeti otrok, kar ga spre z ženo. Luke fantome preganja z drogo, Theodora s promiskuiteto, Shirley je bolestno obsedena z nadzorom. Nell edina sumi, da se družini bliža zlo, vendar se zanjo nihče ne zmeni. Ko pa pride do nove tragedije, vse potlačeno privre na plano.

Duhovi v seriji niso preprosto le oživljena ektoplazma mrtvih. Kot pravi eden od likov, sestavljajo jih neizpolnjene želje, občutki krivde, trpljenje in žalost. Zato vse prikazni niso istega izvora in nimajo iste substance. Posebno pomembno je tudi to, da je zgodba podana s strani nezanesljivih pripovedovalcev, kar ustvarja dvom v kredibilnost prikazanega. V prepletu z lažmi in zmotami se pod že tako trhlim življenjem družine Crain ustvari razpoka, skozi katero hiša groze preti, da jih povleče v brezno, v katerem so že izgubili mater. Serija raziskuje dinamiko napetih družinskih odnosov med ljudmi, ki drug drugega krivijo za tragedijo in razpadla življenja. Ker drug z drugim ne morejo biti resnicoljubni, si ne zaupajo, zaradi česar ne morejo sestaviti odgovorov o preteklosti. Medtem se jim prikazujejo prikazni mrtvih, ki jih pehajo v duševni nemir in želijo očitno pripraviti do vrnitve v srhljivi objem hiše na hribu.

Zgodbe o duhovih pogosto pozabljajo na to, da niso lebdeči mrtveci tisto, kar je resnično grozljivo, srh vzbuja bližina njihove nedojemljivosti. Družino preganja odmev nerazčiščenih norosti, ki jim ne morejo pogledati v oči, saj jih ne naslovijo in tako pustijo, da plavajo v neizrečenem. Nesrečo imajo, da vmes pride zlobna entiteta, ki strahove potencira in preoblikuje, svoje žrtve pa požre. Eden od likov hišo primerja z organizmom, njeno notranjost pa z želodcem, ki duše počasi prebavlja. Duhovi, ki v njej in preko nje preganjajo nesrečnike, poskušajo svojo bolečino deliti z drugimi. Vsaka od prikazni služi kot arhetip bedi, ki jo je popeljala v njen položaj. Serija The Haunting of Hill House prikazuje nekakšen časovni obroč razpadajočih medosebnih odnosov, ki napajajo drug drugega in same sebe. Člani družine Crain pa so v boju s časom, ki grozi, da jih bo v hiši groze končno prebavil in zadržal za vedno. Serija je vsekakor ena boljših grozljivk zadnjih let in s prvovrstno kinematografijo uspe potešiti tudi neljubitelje žanra.