Če ste bili med tistimi, ki ste v 90-ih s polno žlico zajemali okultno-konspirativne trash produkte pop kulture, potem veste, kako težko je ne čutiti neke nostalgije do Dosjejev X. Serije, ki nam je na redni bazi servirala zgodbe, katerih pestrost je zajemala vse tematske sklope revije Misteriji. Govorimo torej o tistem čudovitem področju, na katerem sta parapsihologija in kriptozoologija imeli status polnopravnih znanosti, razkrinkavanje tajnih vladnih NLP-poročil pa je bilo skorajda že neke vrste politični angažma.

Toda od devetdesetih je minilo že desetletje in pol, za ta vmesni čas pa lahko brez težav rečemo, da je splošna fascinacija nad tovrstnimi vsebinami malce poniknila v ozadje. Saj ne, da ni več newagerjev ali pa da folk ne piše o komunikaciji s kozmičnimi delfini iz okolice Siriusa B. Tudi vesoljski kuščarski zavojevalci so še vedno med nami, oblečeni v kože vodij stare evropske aristokracije ali pa, jasno, kakšnih eminentnih oseb židovskega porekla. Toda razne pošasti iz Loch Nessa in podobni živeči fosili so postali predmet usranih kvazi reality showov, kjer se po navadi voditelj potika po nekem blatu, ki naj bi še do nedavnega nosil sledi čupakabre ali kakega podobnega monstruma ter nas do konca oddaje drži v ne-suspenzu potencialne možnosti nekega razkritja, ki nikoli ne pride. Majhni zeleni možje so z redkimi izjemami že na pol pozabljena zadeva, ki je izginila skupaj z našimi upi, da bi se za časa našega življenja uresničila katera izmed bolj kul napovedi znanstvene fantastike. Za raznorazne čirule-čarule pa bomo morali počakati, da neonacisti pridobijo še prominentnejšo vlogo v kulturnem polju in spet vrnejo mistične sile na dnevni red.

Vseeno pa imamo nekaj razmeroma novonastale urbane mitologije, ko zlobne sile kujejo zarote proti dobrim ljudem in jih iz letal špricajo s kemičnimi sredstvi za upravljanje z mislimi in sterilizacijo. Neki pomembneži se dobivajo po raznih Davosih, kjer njihovi kabali odločajo o prihodnosti svetovnega reda. Uresničuje se zlobni plan, s katerim bodo destabilizirali zahodni svet z naselitvijo muslimanov. Le kje so namreč dobili svoje tehnološke gadgete v puščavah? In zakaj se zdi, da so tako organizirani?

Skratka, imaginarij se je spremenil, toda popularne ideje o mračnih sobah, v katerih se peščica zlobnežev odloča o tem, kako nam bodo na kompleksne in zahrbtne načine uturili lastno dominacijo, ostajajo. Še več, množijo se z vsakim dnevom, ko javni prostor bolj drsi v razne desničarske fore, na katere se iz več razlogov take ideje primejo kot za šalo. Časi so kot zmeraj primerni za Dosjeje X, da nam ti lahko naprej porivajo neki kvazi progresiven amerikanizem, ki se v imenu transparentnosti bori proti zločestosti tajnih združb.

Zato je škoda, da so se na to sicer dokaj ceneno, a hkrati kultno relikvijo TV-zgodovine tako brezsramno posrali. Gledali smo Dosjeje X, zato ker smo tiste tri četrt ure na del tako kot Mulder hoteli živeti v svetu, kjer so vsi leteči krožniki, pošasti in ostali umotvori resnični. Namesto tega nam je bila servirana porcija dialogov in razvoja zgodbe, ki je še po lokalnih standardih kredibilna na način, ob kateremu se dejanski obstoj židovske zarote kar naenkrat zdi misljiv.

Jasno je, da je bil namen šestepizodnega eventa ta, da se ga posname v duhu predhodnih Mulder-Scully centričnih epizod. Če bi brali nekajstavčne povzetke posameznih delov, ne bi mogli razločiti enih od drugih. Žal je vse narobe. Začenši z neko tako očitno stvarjo, kot je sama tehnična izvedba. Vzdušje starih delov je bilo v veliki meri mogoče zaradi večkrat precej taktno izbranih shotov, celotna serija pa je bila oblečena v sivino in v neki manko osvetljenosti, ki se je tako lepo podal izbrani tematiki. Namesto tega so novi deli presvetli, shoti brezvezni in barve zelo neparanormalno pisane.

Zgodbe so neuspešen poskus vračanja k stari matrici. Scully in Mulder sta v dolgem vmesnem času, ko ju nismo spremljali, dobila sina, katerega odsotnost in namigi na neko travmo v zvezi z njim na slab način spominjajo na Mulderjevo bivšo obsedenost s sestro. Skeptična in dogmatična vloga sta med protagonistoma začasno zamenjani, kar se zgodi po tem, ko Mulder iz popolnoma brezveznih motivov začne dvomiti vase. To v ideji sploh ne bi bilo slabo, če ne bi v preteklosti že predstavljalo vsebine več posameznih epizod, kjer so bili razlogi za dvom po navadi občutno bolj kredibilni.

Tista glavna dosežka, torej tista, po katerih se bomo lahko spomnili najnovejše sezone, pa sta dva.

Prvič. Uspelo jim je posneti dolgočasen del, kljub temu da ga je napisal Darin Morgan. Tisti, ki smo bili malo bolj zvesti gledalci, se ga spomnimo po rahlo nadrealističnih črnohumornih epizodah, ki so vedno poskrbele za prijetno presenečenje, za nadpovprečno hud intermezzo med ostalimi. Tokratni del deluje šibek, predvsem zaradi likov, ki sta v novi sezoni le še bizarni karikaturi, miš-maš samih sebe in naključnega lika v katerikoli drugi trenutni bedni seriji. Človek na trenutke ne ve, ali gleda Mulderja ali pa stoji pred njim Hank Moody.

Zagotovo se Hank prikaže v predzadnji epizodi, v sceni doživetja večera vsesplošnih bakanalij po zaužitju halucinogenih drog. To predzadnjo epizodo bi lahko oklicali za najnižjo točko Dosjejev sploh. Neka wannabe aktualna zgodba o muslimanskih teroristih, z obvezno moralo, da ne gre enačiti islama in bombaštva, čeprav morda enačaj velja za vse muslimane v epizodi. Kar od nikoder se pojavita še dva FBI-agenta, neke vrste podmladek, ki znižata nivo likov za še par stopenj. Kdo ve, kaj je bil namen tega. Morda so nas hoteli le jasneje opozoriti na to, da se serija vrti na Foxu. Nekaj podobnega smo tako ali tako že sklepali iz neznosne adult contemporary glasbe, ki je bila prisotna od začetka do konca epizode. Trenutki med komadi so se zdeli noro kratki.

Zadnji del nove sezone bo sicer na sporedu šele naslednji teden, toda saj ni zares pomembno. Novi deli prek serije stilskih sprememb dosežejo polomijo, ki nas ni več zmožna kvalitetno zamotiti za kratek čas njenega trajanja. Večino časa odvrača. Zato si, dragi poslušalci, raje najdite drugo zabavo za sedenje na kavču. Ali pa nehajte že gledati serije.