6. januar 2021. Kapitol je padel. Bilo je najverjetneje prvič, da je teorija zarote iz globin svetovnega spleta mobilizirala množico ljudi, katere odpora proti peklenskim silam demokratske stranke ni uspelo tistega dne zaustaviti niti varnostnim službam, zadolženim za varovanje ameriškega kongresa. QAnon je tisti dan slavil veliko zmago. A to ni bila zmaga mlade in sveže revolucije, ki bi jo čakala še dolga in svetla prihodnost. Ravno obratno, bila je zadnji krik že povsem izčrpanega in izgubljenega kraljestva, ki pa ima preveč časti in dignitete, da bi utonil v zgodovinsko pozabo brez sklepnega herojskega akta. QAnon je dobil bitko, vendar izgubil vojno.

Čeprav se v svetu konspiracionizma doba absolutne vladavine QAnona še ni povsem iztekla, napad teoretikov zarot na kapitol skoraj gotovo predstavlja točko, na kateri je QAnon dosegel svoj zgodovinski vrhunec, ki mu lahko sledi le še naporen in počasen propad. Takšno perspektivo zavzame tudi sveža HBO-jeva dokumentarna serija Q: Into the Storm, ki sintetizira več kot tri leta trajajoč projekt novinarja in režiserja Cullena Hobacka.

Teorija zarote, znana kot QAnon, se je rodila pozno leta 2017 na 4chanovi podstrani /pol/ z objavo anonimneža s podpisom Q. Ta naj bi kot član Trumpove administracije dostopal do tajnih vladnih informacij, te pa naj bi nato v kriptični obliki zapisoval na 4chan ter kasneje na 8chan. Z interpretacijo njegovih zapisov se je hitro oblikovala skupnost teoretikov zarote, ki trdi, da svetu vlada satansko-pedofilska elita, znana kot Kabala. V njo naj bi bili vključeni vidni člani tako demokratske kot republikanske stranke, novinarji in mnogi hollywoodski zvezdniki. A na srečo človeštvo ni brez svojega mesije, Donalda Trumpa. Ta naj bi izprijene elite privedel pred ljudsko sodišče, na katerem bodo tudi usmrčene. Temu dogodku, znanemu kot Nevihta, bo sledilo Veliko prebujenje - Kabala bo padla, zlo satanizma, pedofilije in komunizma pa bo dokončno iztrebljeno. 

Kljub temu da je Q objavljal na obskurnih spletnih forumih, so se QAnonove teorije širile predvsem na YouTubu in družbenih omrežjih, kar je zaroto napravilo še posebej nekonsistentno in kaotično. Zato so QAnon mnogi opisali kot DIY teorijo zarote ter se osredotočali na njen pristno populistični moment. A ob tem je vprašanje, kdo so glavni akterji gibanja QAnon, pogosto ostalo netematizirano. Privlačnost in svežina Hobackove dokumentarne serije v večji meri izhajata prav iz sprevrnitve perspektive: ključne v seriji so tako osebe, povezane z ustvarjanjem identitete in objav anonimneža Q. 

Že dalj časa je bilo znano, da QAnon izhaja iz krogov administratorjev spletnega foruma 8chan. Platformo je ustvaril zgolj 19-letni Fredrick Brennan, ki ga je navdahnila izkušnja ob uživanju halucinogenih gob. A  ob hitri rasti 8chana je bil zaradi pomanjkanja izkušenj in nezmožnost moderiranja ilegalnih vsebin, kot je otroška pornografija, spletno stran hitro primoran prodati. Stran sta kupila domnevna glavna akterja v univerzumu QAnona, na Filipinih živeč prašičerejec in poslovnež Jim Watkins in njegov sin Ron Watkins. Ker je anonimnež Q leta 2018 zaradi povečanja moderacije vsebin na 4chanu moral preiti na 8chan, kjer so mu kmalu vdrli v račun, se je že dalj časa domnevalo, da za objavami stojita omenjena oče in sin. 

Približno šesturno dokumentarno serijo bi tako lahko gledali kot predstavitev večletnega zbiranja gradiva, ki dokazuje, da za QAnonom stoji glavni upravljavec 8chana Ron Watkins. Pri tem so zanimivi namigi ustvarjalca na obstoj povezav med Watkinsoma in Trumpovo administracijo. Dokumentarec podaja več indicev – čeprav ne dokazov – za obstoj povezav med vplivnimi osebami, kot je Steve Bannon, Roger Stone in Michael Flynn. Eden izmed indikatorjev, da je sodelovanje med Trumpovo administracijo in Watkinsom po vsej verjetnosti obstajalo, je bliskovita rast Twitter profila Rona Watkinsa, ki se je s pomočjo poobjav Donalda Trumpa v letu 2020 zavihtel med najbolj spremljane profile v ZDA. 

A tudi če Watkins ni sodeloval s Trumpovo administracijo, dokumentarec pokaže pomembnost Qanona za politiko pozne Trumpove administracije. Z začetkom epidemije covida-19 in skorajda eksponentnim širjenjem teorij zarot na Zahodu je Trump v QAnonu našel zvesto in rastočo bazo volivcev za prihajajoče volitve. Vendar Trumpovo spogledovanje s QAnonom ni pomenilo zgolj občasnega poobjavljanja sporočil s konspiracionistično vsebino, temveč tudi javno spodbujanje anticepilskih in globokodržavnih zarot, katerih širitelji so bili prav verniki QAnona. Kar se je najverjetneje začelo kot nedolžna igra na 4chanu, je tako preraslo v gibanje z realnopolitičnimi učinki, katerega sklepno poglavje se je spisalo letos na Kapitolu.

Z realnimi učinki spletnega delovanja pa nazadnje razkrijemo še drugo temeljno vprašanje dokumentarne serije: vprašanje regulacije spleta. Serija namreč izpostavlja, da kljub potrebi po bolj sistematični moderaciji spleta blokiranje uporabnikov ni nujno najučinkovitejša taktika v boju proti ekstremizmu in teorijam zarot. Pri QAnonu, katerega privrženci so bili s spletnih platform, kot so YouTube, Facebook in Twitter, v mnogih primerih odstranjeni, je ta poteza povzročila kontraučinek: radikalizacijo in samopotrditev. Ob tem pa se je izkazalo, da odstranjevanje uporabnikov in objav ni preprosta naloga, saj so uporabniki v kratkem času iznašli nove in bolj nevtralne ključnike, s katerimi so se izognili algoritemskim čistkam. 

Dokumentarna serija Q: Into the Storm zvesto beleži razvoj ene najpopularnejših in najvplivnejših teorij zarot preteklega desetletja. Pri tem daje poseben poudarek njenim najvidnejšim predstavnikom, ki segajo od Watkinsov do QAnonovskih youtuberjev in lastnikov konspiracionističnih spletnih strani. A posebnost in čar serije nemara nista toliko v zvestem poročanju o fenomenu, temveč prej v serijini vpetosti v samo jedro dogajanja. Z njo postanemo del vrtoglavega mozaika, ki tvori zgodovino gibanja QAnon.