Recenziramo strip BOTS, Based on the True Stories, del projekta Strip nad Stereotip. 

Eden od sloganov, s katerimi se je oglaševal Playboy, je bil: »Revija, ki se bere in gleda.« Jasno je, katere vsebine te revije so bile namenjene branju, katere pa ogledu. Ja, lepo je imeti fotografijo kakšnega napol golega dekleta v nekem privlačnem, ne nujno prirodnem položaju, da popestri monotonost intelektualnih vsebin. Lepo je pokukati v malo erotike, dodati kanček seksa kot spodbudo za branje, kajne?

Danes pod sloganom »strip, ki se bere in gleda« govorimo o stripu BOTS. Toda ta strip na svojih straneh ne ponuja seksa, ampak seksizem. Avtorica stripa, hrvaška striparka in ilustratorka Ivana Armanini, je namreč na pobudo Biljane Žikić, tudi novinarke Radia Študent, pokomentirala izjave, ki so bile v zadnjih nekaj letih nominirane za bodečo nežo. To nagrado [ironično] za seksistično izjavo leta na podlagi glasovanja zainteresirane javnosti podeljujeta kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala Spol.si. Naslov BOTS je torej okrajšava fraze Based on the True Stories in je del projekta Strip nad stereotip Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš v Ljubljani ter mednarodne platforme za neodvisni strip Komikaze, pobudnica katere je Ivana Armanini.

Literarna zgodovinarka in antropologinja Svetlana Slapšak je v uvodu k stripu napisala: »Še enkrat sem se, na primeru stripa Ivane Armanini, vprašala, zakaj mora imeti feministični strip še danes poučno noto, ko gre za žensko seksualnost?« Razmišljajoč o tem vprašanju, smo pomislili na številne feministke, ki se na območju naše države ukvarjajo s pravicami in emancipacijo žensk že več kot sto let. Ravno v pogovoru o tej temi je neka kolegica ugotovila, da je feministična literatura, citiramo, »redko zabavna, celo parodična. Mogoče bi še konservativci rajši poslušali o feminizmu, če bi se znal ta bolj zabavati.« Ne da bi se ukvarjala z morebitnimi didaktičnimi nameni stripa BOTS, je dejala tudi, citiramo: »Zato se mi zdi ta Ivanin pristop toliko boljši, izstopajoč.«

Ko govorimo o pristopu Ivane Armanini do stripovske umetnosti, je pomembno omeniti, da je avtorica sama povedala, da meni, da je medij stripa ohranil nekaj predrznosti, ki jo je tako imenovana visoka umetnost izgubila. Glede na to, da svoj vizualni izraz utemelji na zaznani sposobnosti stripa za aroganco, se Armanini ne ukvarja s »klasičnim« stripom. Navdih pogosto črpa iz umetniške avantgarde zgodnjega dvajsetega stoletja, kot sta ekspresionizem in dadaizem, pa tudi iz sodobnih umetniških praks, kot so eksperimentalni in animirani film, street art in grafika. Številni viri inspiracije spodbujajo eksperimentiranje z možnostmi izražanja skozi strip ter kršitev prevzetih pravil in navad. Pri premikanju meja avtorica aktivno širi prostor umetniške svobode in pravzaprav ustvarja nove prostore svobode za druge umetnike, verjamemo pa, da tudi za bralce in opazovalce stripov.

Armanini v svojih stripih pogosto uporablja le dve ali tri kontrastne barve, s katerimi oblikuje like. Trinožna, plešasta in na videz gola ženska v tem stripu križari po medijskih cestah sodobnega slovenskega seksizma, pobarvanih v odtenkih rožnate, vijolične in rumene. Kljub izbiri »ženstvenih« [ironično] barv kolorit in tehnika ne dajeta stereotipno »ženstvenega« proizvoda. Končni izdelek vzbuja groteskno, srhljivo vzdušje, primerno za tematiko, ki jo avtorica obravnava v stripu BOTS. Sodobni seksizem se zares sliši prav tako, kot ga je narisala.

Trinožna ženska Ivane Armanini ni slavna, huda ali običajna ženska. Ona je malo več kot to – je vsaka ženska. Trinožna ženska pa se ukvarja predvsem z opazovanjem svojega okolja, situacije, v kateri poskuša živeti. Na enak način bralci opazujemo, kaj vidi vsaka ženska, ko brska po spletu, bere revije, gleda TV. S tega zornega kota postane jasno, kako lahko posamezniki napačno razumejo pravice žensk in kako jih razlagajo kot oviro za pravice moških. Z drugimi besedami, skozi perspektivo trinožne ženske postane očitno, da sto let feminističnih sprememb in pisanja o njih ni bilo dovolj, da bi se nekateri med nami naučili le ene lekcije, tiste o enakopravnosti žensk.

Vsem, predvsem pa omenjenim počasnejšim učencem, toplo priporočamo ogled. Svetujemo vam, da k stripu pristopite kot k Playboyu. Sprostite se. Razbremenite, zmehčajte telo. Sprejmite okolico in z njo vse zvoke ali hrup, ki bi vas obdajali. Svoj um umirite in ga osredotočite na ilustracije. Pustite svojim mislim, da prosto prihajajo in odhajajo. Če vam um slučajno odtava, ga nežno ponovno usmerite k slikam. Na koncu nam povejte, kako se počutite med ogledovanjem stripa? Kaj pritegne vašo pozornost? Iskreno in prisrčno upamo, da se vam bo res zdel dovolj zabaven in prijeten, da boste zaznali njegovo poučno noto.

Prispevek je pripravila Iva Jelušić.