Fakulteta za humanistične vede v Kopru je ta teden gostila Russella Goodmana, zaslužnega profesorja na univerzi New Mexico v Albequerque-ju. Goodman je strokovnjak za zgodovino ameriške filozofije, trenutno kot Fulbrightov štipendist obiskuje vzhodnoevropske univerze in tam predava o filozofih, kot so Emerson, James in Cavell. V Kopru je predaval o svojih srečevanjih, filozofskih in osebnih, s Stanleyem Cavellom, velikim ameriškim filozofom, literarnim in filmskim teoretikom.

Cavell se je sicer izšolal v ameriški filozofski tradiciji, v transcendentalizmu in analitični filozofiji, vendar se je kmalu začel spogledovati z evropskim filozofskim izročilom, z Nietzschejem, Heideggrom in Wittgensteinom. Nanj je gotovo najbolj vplival Ludwig Wittgenstein, v čigar Filozofskih raziskavah je Cavell našel skepticizem, ki ga ni mogoče ovreči z racionalnimi argumenti, treba se je naučiti živeti z njegovo resnico. Ugotovil je, da je grožnja skepticizma osredja poteza moderne dobe, tisti impulz, ki je zaznamoval veliko pomembnih filozofskih in literarnih del. Cavell videva motiv skepticizma pri filozofih, kot so Descartes, Hume in Kant, prav tako pri Shakespearu, pri Emersonu, pri Thoreau-ju, pri Beckettu, in v holivudskih komedijah o ponovnih porokah.

S profesorjem Goodmanom, ki je uredil knjigo Contending with Stanley Cavell, smo se pogovarjali o tem pri nas prezrtem filozofu. Pogovarjali smo se o Cavellovem položaju v ameriški filozofiji, o njegovem pojmovanju skepticizma, o njegovem tolmačenju Wittgensteinove filozofije ...

S profesorjem Goodmanom se je v balkanski različici angleščine pogovarjal Urh Vele.