15. 4. 2013 – 20.30

Twin Peaks in postmodernizem

Audio file

Pozdravljeni v novi ediciji Temne zvezde. Tokrat iz zaprašene škatle vlečemo televizijsko serijo Twin Peaks in njen filmski epilog ter prolog hkrati, Ogenj hodi z menoj. Četudi sta od njunega nastanka minili že dve desetletji in četudi televizijska produkcija naplavlja nove in nove izdelke ter pri tem odstranjuje stare, pa se zdi, da twinpeaksovski kulturni fenomen trdovratno kljubuje zobovju časa. O razsežnostih Twin Peaksa smo se pogovarjali z doktorjem Mirtom Komelom, asistentom na Fakulteti za družbene vede, nepoboljšljivim twinpeaksovcem, ki je pri Slovenski kinoteki pred kratkim izdal knjigo Twin Peaks in postmodernizem.

Idejna očeta filmsko-televizijskega hibrida sta bila David Lynch in Mark Frost, ameriška televizijska mreža, ki je serijo predvajala, pa ABC - American Broadcasting Company. Na podlagi serije Mestece Peyton sta razvila koncept fiktivnega ameriškega mesteca, ujetega med dva vrhova, modri bor in beli rep, kar mimogrede nakazuje na kopico dvojnosti, ki jih serija prinaša, na tem mestu pa predvsem na dvojnost avtorstva. Scenarij za piltono epizodo sta Lynch in Frost napisala skupaj, režijo pa je prevzel Lynch. Za snemanje nadaljnjih sedmih delov prve sezone, predvajane leta 1990, sta angažirala kopico televizijskih in filmskih ustvarjalcev, ki so k projektu pristopali z originalnimi režijskimi prijemi. Neverjeten uspeh prve sezone pa je privedel do neslavnega propada druge, ki se je zaključila junija 1991. Lynch in Frost sta zavoljo drugih projektov drugo sezono nekoliko vnemar prepustila drugim avtorjem, pri tem pa je gledalstvo začelo neverjetno upadati. Po zaključku 15. epizode je ABC oznanila, da je predvajanje serije odloženo za nedoločen čas. Iniciativa COOP, Citizens Opposed to the Offing of Peaks, pa je dosegla produkcijo zadnjih šestih delov druge sezone.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Twin Peaks bi lahko zlasti zaradi subvertiranja obstoječih žanrskih konvencij označili za televizijski primerek postmoderne par excellence. Funkcionira namreč kot distinktivno postmodernistični pastiž vseh mogočih žanrov, detektivke, soap opere, sit coma, noirja, horrorja ter v sebi združuje implicitne pa tudi eksplicitne parodije distinktivnih televizijskih žanrov, oglasov, vremena itn. Kako pa ustrezno presoditi postmoderni značaj serije in kaj naj bi postmoderna televizija sploh bila?

//////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Druga sezona je potrdila dejstvo, da se svobodna ustvarjalna dejavnost, ki je omejena s časovnicami, nujno sprevrže v delo in tako postane podvržena silnicam, ki jih narekuje prisila nujnosti, piše Komel. Sama televizijska forma tako vnaprej onemogoča kreativnost, ki jo film kot zaključena celota še premore. Serija kot filmska umetnina ni prenesla televizijskega formata, hkrati pa je Twin Peaks prav serialnost vzel še preveč zares in jo prignal do robov. Želja po potencialno neskončni kontinuiranosti namreč v sebi vedno nosi zahtevo po tem, da vsaka zgodba dobi svoj epilog, prav to pravilo pa je Lynch kršil. Z vztrajanjem pri odlogu razrešitve umora je aktiviral potencialno neskončnost serije, gledalstvo pa je izrazilo potrebo po njeni zamejitvi.

Komaj mesec dni po neslavnem koncu druge sezone je Lynch naznanil, da se Twin Peaks vrača kot celovečerec, ki naj bi deloval hkrati kot prolog in epilog serije. Pri tem je pomenljiv zlasti otvoritveni prizor, kjer uzremo televizijo, na katero že v naslednjem trenutku pade udarec in jo raztrešči. Ali gre za filmski umor televizije, se na nekem mestu sprašuje Komel? Lynch je v formo televizijske serije vnesel umetniški prijem filmskega avtorja, vendar za ceno, da je tudi film nepovratno kontaminiral s televizijsko logiko neskončne serialnosti.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Twin Peaks je postal ne le predmet vsakdanjega small talka, temveč tudi predmet revialnih prispevkov in analiz serije na vrtoglavo vzpenjajočem se mediju svetovnega spleta ter predmet čisto pravega kulta. Dejstvo, da je serija postala kulturni fenomen, je bilo mogoče zapopasti v tem, da se je Twin Peaks začenjal manifestirati tudi v množičnih produktih.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Twin Peaks je pustil fascinirajoče prežitke ne le pri gledalcih, temveč tudi pri snovalcih. Odkar se je Twin Peaks nehal predvajati, se je zvrstilo nemalo televizijskih serij, ki so z njim koketirale. Dosjeji X zagrabijo element paranormalnega, Umor se poigrava z odlogom razrešitve umora, Karneval zagrabi moment grotesknega. Navdahnil je tri računalniške igre: pustolovščino Rainy Woods, preimenovano v Deadly Premonition, Alan Wake in nenazadnje še retro 8-bitno Black Lodge.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Za konec pa še nekaj filmskih novičk. Med 15. in 19. aprilom bodo v Slovenski Kinoteki pod drobnogled vzeli dve njeni najnovejši knjižni izdaji, mednarodni zbornik Prekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića in zbirko esejev Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka. Naslednji teden pa se bosta tam odvrteli dve slovenski premieri srbskega režiserja Želimirja Žilnika, Ena ženska, eno stoletje in Pirika na filmu. Projekciji bo pospremil pogovor z avtorjem, ki ga bosta vodila Majda Širca in Karpo Godina.

V Kinodvoru se med 5. in 12. majem obeta Filmski teden Evrope, kjer si boste lahko ogledali 18 izbranih evropskih filmov. Mednje so se uvrstili prejemniki nagrade Evropskega parlamenta LUX, nagrajenci najvidnejših evropskih festivalov ter prejemniki nagrade ameriške filmske akademije oskar.

V Kinodvoru pa se obetata še premieri Čudežu naproti, režiserja Terrenca Malicka, ki bo na sporedu od 17. aprila in od 9. maja film Holy Motors, režiserja Léosa Caraxa.

Za konec še poslastica, od 4. do 18. maja bo v Zagrebu potekal že šesti Subversive filmski festival, katerega tematska rdeča nit bo utopija demokracije. Mednarodne konference se bo udeležil tudi sloviti filmski režiser Oliver Stone. Ta bo predstavil svojo najnovejšo dokumentarno serijo Zamolčana zgodovina Združenih držav (The Untold History of the United States).

Obeta pa se še kopica zvenečih imen. Poleg Slavoja Žižka se bodo festivala udeležili še Silvija Federici, Chantal Mouffe, Bernard Stiegler, Maurizio Lazzarato, Yanis Varoufakis, Franco Bernardi Bifo, Tariq Ali, Erik O. Wright, Costas Douzinas in nekaj gostov presenečenja.

Oddajo je pripravila Alja Lobnik, tehniciral Jure G., bral pa Bahor.

 

 

Dodaj komentar

Komentiraj