Razvozlavanje malih umetnosti

Oddaja
9. 1. 2023 - 20.00

Januarska epizoda Teritorija teatra zaradi časovne umeščenosti na začetek koledarskega leta nosi nekoliko večjo simbolno težo kot druge. Do tovrstnega simbolnega vrednotenja, ki je povsem prazno, seveda ostajamo kritične, kar pa še ne pomeni, da ga ne smemo izkoristiti v njegovih fenomenoloških prednostih. Za manifestacijo svojih novoletnih zaobljub tako v leto 2023 vstopamo z osvetljevanjem pogosto spregledanih žanrov, ki jih zajema termin male umetnosti. S tem ne predvidevamo celostnega odcepa od institucionalno podprtih žanrov, zgolj prispevamo svoj kamenček v mozaik afirmacije drugih oblik uprizoritvenih umetnosti in se zavezujemo h krepitvi diskurza o njih.

Pa začnimo:

Krovni pojem male umetnosti zaobjema kabaret, neoburlesko in grotesko, dreg, sodobni cirkus, impro gledališče, sodobno ulično performativno umetnost, ballroom, pantomimo, stand up, vodvil, variete, klovnovstvo pa tudi lutke ter njim podobne robne urbane žanre sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Mnoštvo tematik, pristopov in estetik se morda sprva zdi preveč heterogeno, da bi mu uspele najti skupni imenovalec, vendar je med omenjenimi žanri veliko podobnosti.

Teatrologinja Zala Dobovšek je v predavanju na predlanskem Simpoziju »malih umetnosti«, ki je bilo pred kratkim objavljeno kot prispevek v najnovejši številki Amfiteatra, skupni imenovalec našla v načinu umetniškega odziva.

Sama izraza male umetnosti in nekoliko bolj deskriptivni robni urbani žanri namreč implicirata relacijsko razmerje do velikih, središčnih umetnosti. Kot zapiše Dobovšek, etimologija izraza – dobesednega prevoda nemškega Kleinkunst – kaže na minornost v več pogledih. Po materialni plati so dogodki malih umetnosti razmeroma kratki, imajo skromno produkcijsko zaledje in so praviloma izvedeni v komornih prostorih. Na simbolni ravni pa male umetnosti postavljajo zavedno alternativo visoki umetnosti, ki je v infrastrukturnem, izobraževalnem in publicističnem pogledu veliko bolj uveljavljena in podprta.

Izraz po svojem nastanku in denotaciji tako ne implicira pejorativnega odnosa do žanrov, ki jih zaobjema, a sama gesta imenovanja je zlahka dojeta kot provokativna, saj zrcali slabšalen odnos do žanrov. Ta je institucionaliziran v stvarni in kulturnopolitični infrastrukturi, specifični za različne nacionalne kontekste, tudi slovenskega. Do tega uvida so prišle teoretičarke na že omenjenem Simpoziju, ki ga je leta 2021 kot diskurzivno nadaljevanje festivala Sindikat odklonskih entitet organiziral Zavod Emanat. Da zadostimo osnovnim higienskim standardom strokovno-kritiškega pisanja, naj tukaj omenimo, da je kot sočlan projektne skupine Simpozija »malih umetnosti« in njegovega lanskoletnega nadaljevanja Platforma »manjših umetnosti« sodeloval tudi avtor nocojšnje oddaje.

V sklopu Platforme »manjših umetnosti« sta se lanskega avgusta odvili tudi dve okrogli mizi, ki ju je poleg avtorja oddaje vodila naša nekdanja sodelavka Maša Radi Buh, na njiju pa so sodelovale ustvarjalke malih umetnosti tako iz Slovenije kot iz tujine. V nocojšnjem Teritoriju vam želimo predati siže omenjenih diskusij – in kako začeti bolje kot pri samem izrazu. Da ga scena še ni posvojila, boste slišale od cirkuške performerke Danijele Zajc, impro gledališčnice Urše Strehar Benčina ter kabaretista Jerneja Škofa.

Izjava Zajc

Izjava Strehar Benčina

Izjava Škof

Oznaka male umetnosti se posvojitvi upira predvsem zaradi top-down pristopa lansiranja. Vendar – sodeč po odzivih na okrogli mizi – njeni uporabi scena ustvarjalk načeloma ne nasprotuje, saj ustvarjalke tudi same opažajo materialno in vsebinsko podobnost – četudi ne estetskih sorodnosti – med robnimi urbanimi žanri. Nadaljujeta Strehar Benčina in Zajc.

Izjava Zajc

Izjava Strehar Benčina

Žanri (bolje rečeno: njihove ustvarjalke), združeni pod oznako male umetnosti, pa kljub sorodnostim ne nastopajo združeno. To bi lahko razložile kot posledico prekarnih oblik zaposlitve večine umetnic, ki jih ustvarjajo, vendar stvar ni tako preprosta. Resda v Sloveniji nimamo institucionalizirane akademije za klovnovstvo, burlesko, dreg ali kateri koli drug žanr malih umetnosti, po svojem ustroju se ti žanri institucionalizaciji namreč izmikajo.

Irena Ristić, raziskovalka na beograjski Fakulteti dramskih umetnosti, je v predavanju na dotičnem Simpoziju, dostopnem v že omenjeni številki Amfiteatra, zapisala, da alternativne oblike malih umetnosti nastajajo v drugačnih razmerjih – tistih, ki se zoperstavljajo diktatu kapitalističnega imaginarnega.

Primer neukalupljivega žanra, ki je mnogo več kot zgolj to, nam poda PLENVM, oče dunajske Kiki House of ViVi.

Prvi slovenski Kiki Ball
 / 20. 7. 2022

Izjava PLENVM 

Prakse ballrooma, kot je vogue, so zaradi svoje ekstremnosti morda še najbolj ilustrativne. Ballroom so zgodovinsko razvile pripadnice ranljivih družbenih skupin, zato se njegova institucionalizacija zdi absurdna. A kot nadaljuje PLENVM: po plesnem žanru vogua obstaja veliko večji apetit.

Izjava PLENVM

Poudarek na skupnosti so prepoznale tudi druge sogovornice okroglih miz, takisto tiste, ki se ukvarjajo z bolje podprtimi žanri. Nizozemski pantomimik Igor Vrebac je občutek pripadnosti, ki ga imajo alumni šole pantomime na amsterdamski Akademiji za gledališče in ples, opisal kot družino. Kot pa nadaljuje PLENVM, je tudi tovrsten – zaščitniški – odnos moč interpretirati kot posledico marginaliziranosti.

Izjava PLENVM

Manj ekstremen, a še vedno poveden primer je podala soustanoviteljica bruseljskega kabareta Cabaret Mademoiselle.

Izjava La Vueve

Zaradi manka sistematiziranih izobraževalnih sistemov se ustvarjalke malih umetnosti – male umetnice? – v prakso večinoma izučijo z mentorstvi, na potovanjih in delavnicah. V Sloveniji so jih v preteklosti gostili gledališki festivali, kot so Mesto žensk, Rdeče zore, Ana Desetnica, Klovnbuf in že omenjeni Sindikat odklonskih entitet, danes imenovan Platforma. Samoukinje znanje pridobivajo primarno po neformalnih kanalih. Nadaljujeta La Veuve in PLENVM.

Izjavab La Vueve

Izjava PLENVM

Na teritoriju malih umetnosti je tako diskrepanca med izkušnjami in položajem, referencami in plačilnim razredom, birokracijo in življenjem še toliko večja kot pri institucionalno podprtih praksah.

Izjava PLENVM

Kot pa pojasni La Veuve, lahko z mankom papirjev hitro trčiš v še hujše težave.

Izjava La Veuve

Kot je omenila Irena Ristić, je včasih že sama odločitev za brezkompromisen obstanek v malih umetnostih uporniška gesta. Na svojih primerih pojasnjujeta PLENVM in Vrebac.

Izjava PLENVM

Izjava Vrebac

Če ste ob poslušanju nocojšnje oddaje zaznale podobnosti med izrazom male umetnosti in kvirom, ste zadele žebljico na glavico. Poleg tega, da gre pri obeh za krovni izraz, ki zajema izmuzljive entitete, ki se upirajo normativnosti, oba tvorita skupnosti nenormativnih posameznic. Če analogijo še stopnjujemo, lahko rečemo, da preveč podrobna definicija malih umetnosti ni zares smotrna, ob primerjavi pa vidimo tudi, da izpostavljanje materialnih pomanjkljivosti ni v službi nerganja in jamranja, temveč deljenja strategij vztrajanja.

Ustvarjalkam malih umetnosti in žanrom, v katerih se udejanjajo, tako ali tako ni odmerjena zadovoljiva produkcijska, prostorska in socialna podpora. Mala umetnost je znatno šibkeje podprta tudi v kritiškem in teoretičnem pisanju. Četudi mnoge ustvarjalke stremijo k izboljšanju materialnih pogojev svojega dela, pa hkrati ostajajo kritične do statusa, ki bi ga takšne spremembe prinesle.

Lanskega septembra se je v Gala hali odvila prva slovenska dreg konferenca v organizaciji Društva ŠKUC, Kulturnega centra Q in Pink. The Underground. Na njej so ustvarjalke obravnavale tudi nocoj omenjene tematike, med njimi vprašanje, kako se opredeliti do množične produkcije in vedno večjega občinstva na primeru drega, zahvaljujoč odmevnosti resničnostnega šova RuPaul’s Drag Race. Svoje poglede predstavita prva dama Srbije Sonja Sajzor in Mentalika.

Izjava Sajzor

Izjava Mentalika

Prva dama Srbije Sonja Sajzor in Mentalika sta izpostavili krhko bilanco med zagonom, ki ga črpata iz iskanja užitka v kvirovskem performiranju, ter ovirami, ki jih predstavljajo nenaklonjeni materialni pogoji ter napačna reprezentacija dregovskih žanrov na televizijskem šovu z ogromno gledanostjo. Mnogo drugih gostij konference pa je na vprašanje o želenih spremembah odgovorilo z nekritičnim apelom k večji vidnosti dreg ustvarjalk tudi zunaj prostorov, namenjenih prvenstveno spolnim manjšinam.

S tem se hitro zapletemo v past institucionalizacije, kot jo pojasni kabaretist Slavko Trivković na okrogli mizi Platforme »manjših umetnosti«.

Izjava Trivković

Po Trivkovićevih izkušnjah z dregovskim nastopanjem v Cankarjevem domu ter ob kvirovski skeptičnosti do ustaljenih hierarhij bi nekritično sprejemanje večjih honorarjev in vidnosti lahko ranilo kvaliteto in kritični naboj žanrov, obravnavanih v tokratni oddaji. V osrednjem slovenskem hramu kulture dreg denimo ni uspel prebiti četrte stene, z večjo vidnostjo pa se ustvarjalke odprejo tudi večji nevarnosti nestrpnosti, ki bi vdrla v prostore, ki so jih skupnosti skozi zgodovino konstruirale za varne.

Sklepne občutke in dileme sta delila še Strehar Benčina in Trivković.

Izjava Strehar Benčina

Izjava Trivković

želite v letu 2023 tudi same na lastni koži izkusiti čarovnijo, ki te zažgečka in ti zabrbota, ter ne veste, kam se obrniti, si na spletni strani Radia Študent pod nocojšnjim prispevkom oglejte novonastali Teritorijev mali abonma. Z njim želimo dopolniti že sistematične preglede dogajanja na institucionalni in neodvisni sceni, ki jih nudita portala SiGledal in Neodvisni. Povezavi do portalov sta prav tako na voljo pod prispevkom. V novem koledarskem letu boste tako sistematično obveščene tudi o dogodkih, ki jih produkcijsko, estetsko ali žanrsko lahko označimo za male umetnosti in so jih ujeli naši radarji. Teritorij teatra pa se vrača 13. februarja s prvo oddajo cikla o ekološkem v uprizoritvenih umetnostih.

Oddajo je pripravil Metod. Lektorirali sta ŽivaK in Irena. Montiral je Budiz. Brala sem Ajda.

 

Tekoči napovednik gledaliških dogodkov:

Sistematičen pregled institucionalne produkcije je ažuriran na portalu SiGledal.

Sprotni pregled neodvisne produkcije je ažuriran na portalu Neodvisni.

Za pregled off off scene ter drugih dogodkov, ki so vsebinsko/žanrsko blizu malim umetnostim pa je tu Teritorijev mali abonma:

 

Naslovnica: Matea Bilosnić, Klown (foto: Nada Žgank)

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness