“Si že slišal zgodbe iz časa, ko smo bili ljudje?” je mlad zmaj vprašal drugega, medtem ko sta plesala v letu in si podajala ognjeno žogo. “Pravijo, da smo bili ustvarjalni. Celo tiste ruševine pod nama so bile objekti, ki smo jih mi zgradili, in nekoč smo živeli v njih. Zdaj pa samo uničujemo. Uničujemo samo zato, da bomo to lahko spet zgradili, ko bomo spet postali ljudje.”

“Če bodo naši potomci kdaj spet postali ljudje,”  je pripomnil drugi zmaj.

Zrak je bil vroč kot v pečici. Nebo je bilo črno in povsod so goreli manjši požari, ki so žgali vse, kar je ostalo od tega, kar bi lahko bilo mesto. Cel svet je bil videti kot žrelo vulkana.

V četrtem in zadnjem delu cikla afroameriške znanstvene fantastike: kratka zgodba Lalibela etiopsko-ameriškega pisatelja in reperja Gabrieala Teodrosa.

___________________________________

Gabriel Teodros: Lalibela

Prevod iz angleščine in uvod: Tana Benčan

Lektura: Zala Mojca Jerman Kuželički

Glasova: Špela in Lovro

Tehnika: Linč