V današnji ulični kritiki bomo za spremembo manj kritični in obelodanili aspekte gledališča, ki jih podpiramo, povsem pristransko seveda. Govor bo o občutku biti del začasne skupnosti, ki jo generira gledališki dogodek oziroma specifične umetniške strategije in sicer: ulično gledališče, improvizacijsko gledališče, postples znotraj sodobnega plesa. 

Slika - Living Theatre: Paradise Now (1970). Vir - Wikipedia commons, copyright has expired.