Kot vsak pojem ima tudi pojem sive ekonomije porozne meje. To odprtost bi lahko, ker bomo govorili ravno o kulturi, ponazorili skozi metaforiko barve, ki sestavlja izhodiščno sintagmo. Siva barva namreč v umetnosti, pa tudi sicer, pogosto predstavlja z negativnim prepojeno čustveno zadržanje. Večinoma je rabljena, kadar želimo poudariti pustost in melanholičnost nekega prizora. Nad nesrečnimi ljudmi se zgrinjajo sivi oblaki, pogosto je opisovanje sivih in puščobnih krajev, govori pa se tudi o sivih dnevih in podobnem. Sivo prej kot ne razumemo kot tisto temno, skorajda že črno sivo, četudi ima na drugi strani svoje diametralno nasprotje, ki je blizu bele barve, to je tiste najbolj pozitivne izmed barv. In skozi to barvno lestvico, širino sivosti, bomo skušali v oddaji priti do razumevanja, kaj je siva ekonomija v kulturi, in zaobjeti njene različne dimenzije, vse od ekonomskih, teoretskih in strokovnih do aktivističnih, družbenih in ostalih.

Pogovarjali smo se s Tevžom Logarjem, Ramonom Lobatom, Arjanom Preglom in Emilom Šarkanjo.