Ta lahkotna "ženska" komedija popularnega hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Barbare Hieng Samobor bo zagotovo všeč vsem, ki si v gledališču želijo razvedrila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. Tri igralke, vsaka v vlogi petih, po značaju in problemih zelo različnih žensk v starosti od treh do dvaindevetdesetih let, bodo v najrazličnejših življenjskih situacijah razkrivale ženski princip sveta. Spoznali jih boste kot dobre in malo manj dobre prijateljice, posesivne in požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne hčere, ljubeče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene ljubice, užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, tete, babice, prababice … Cela paleta ženskih likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti predvsem okrog - moških. Ogled priporočamo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spoznale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem moškim, ki bi želeli globlje prodreti v to večno jim uganko - žensko dušo. Tisti, ki boste želeli, se boste ob gledanju lahko tudi malo zamislili, saj ne gre pozabiti, da je v vsaki komediji vedno vsaj kanček resnice. Vendar vam zagotavljamo, da ob iskrivih in duhovitih dialogih lekcija ne bo prenaporna, za smeh pa vsekakor jamčimo.

 

- - -

 

SNG Drama Ljubljana ob 18:00: Linhartov Matiček - razstava študentov ALUO

Razstava del študentov ilustracije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) z naslovom Linhartov Matiček, ki bo pospremila novo uprizoritev Linhartove komedije v SNG Drami.

Dodiplomski študenti 2. letnika smeri Ilustracija UL ALUO so v zimskem semestru študijskega leta 2017/18 kot del učnega procesa izvedli serijo ilustracij po motivih dramskega besedila Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Besedilo je po svoji humorni in svobodomiselni naravnanosti blizu mladim, s številnimi komičnimi situacijami, raznovrstnimi prizorišči in prepričljivimi dramskimi osebami pa je tudi odlično izhodišče za snovanje ilustracij. Študenti so poglobljeno analizirali besedilo in razbrali njegov idejni naboj, potem pa angažirano oblikovali vsak svojo likovno interpretacijo komedije in ugotavljali, da več kot dve stoletji staro besedilo odpira vprašanja, ki so aktualna tudi danes, in da tiči v jedru marsikatere šale kritična ost.

Avtorji:

Tjaša Arh, Trina Čuček Meršol, Dunja Derenda, Maja Gorjup, Mariša Jagodič, Živa Oblak, Anamarija Pocrnjič, Žiga Roš, Živa Slabanja, Tjaša Tomc

Mentorica: doc. Suzana Bricelj

Naslovna ilustracija: Maja Gorjup, Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 2018, svinčnik in akvarel; mentorica: doc. Suzana Bricelj.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 18:00: Noč knjige: Bratovščina Sinjega galeba

Na Noč knjige vas vabimo na pripovedovanje ob animiranih ilustracijah in glasbi v živo - na Bratovščino Sinjega galeba! Pika, slika, pravljica je projekt Vodnikove domačije, ki z bralno interpretacijo, glasbo v živo in preprosto animiranimi ilustracijami predstavlja odlične knjige za otroke.

Tokrat predstavljamo slovensko mladinsko klasiko Bratovščino Sinjega galeba pisatelja Toneta Seliškarja, ki se je z napeto zgodbo o zaprti otoški skupnosti, jadrnici Sinji galeb in prijateljstvu, ki ga je ta spodbudila, dotaknila številnih generacij otrok.Ta napeta pustolovska zgodba o pogumu, upanju, tovarištvu in solidarnosti, je danes še kako aktualna. Na odru bo zaživela na podlagi sodobne izdaje Založbe Mladinska knjiga z ilustracijami Matjaža Schmidta.

Priredba in pripoved: Spela Frlic
Glasba v živo: Metod Banko
Animacija ilustracij: Jure Lavrin

Za: 8+
Trajanje: 45 minut

Vstopnina: 4 EUR. Vstopnice lahko nakupite v odpiralnem času domačije, na prodajnih mestih mojekarte.si ali preko spleta: Družinska vstopnica (do 4 osebe) = 10 eur. Nakup družinske vstopnice je možen le na Vodnikovi domačiji Šiška (torek-petek: 10h-18h, sob-ned: 10h-14h).

Vstopnina: 4 EUR, družinska vstopnica (4 osebe): 10 EUR

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 19:00: Noč knjige v knjigarni Konzorcij

Večer posvečen Ivanu Cankarju in njegovi literarni zapuščini.

V Noči knjige se bomo Cankarju in veličini njegove literarne zapuščine poklonili tudi v Konzorciju.

Dr. Mihael Glavan, pisec uvodne in spremne besede ob novem natisu knjige Šopek Cankarjevih pisem (Mladinska knjiga, 2018) in dr. Mateja Pezdirc Bartol, soavtorica albuma o Ivanu Cankarju, ki bo jeseni izšel pri Cankarjevi založbi, ter njun gostitelj, urednik in literarni kritik dr. Aljoša Harlamov, pa nam bodo v pogovoru Cankarja osvetlili tudi v doslej bolj malo znani luči, v njegovi vsakdanji človeški bivanjski podobi.

Noč knjige je mednarodni dogodek, ki ga na svetovni dan knjige, 23. aprila, slavimo tudi v Sloveniji.

Izbrane knjigarne bodo svoja vrata zaprle kasneje, med njimi tudi knjigarne Mladinske knjige: knjigarna Konzorcij Ljubljana, Mestna knjigarna Maribor in Dom knjige Koper, ki bodo poskrbele tudi za literarno obarvan prireditveni program. Na ta dan pa v vseh knjigarnah obiskovalcem nudimo 10 % popusta na vse knjige (razen za knjige, ki so v skladu z določili Zakona o enotni ceni knjige v prodaji manj kot 6 mesecev).

 

10KA klub smeha ob 19:00: Predstavitev knjige PMS - Tom Costo

Brez vstopnine

 

Klub Daktari ob 19:00: Zbranost za znanost v družbi dr. Andreja Detele

Vabljeni na družabno srečanje s čajem, piškoti in knjigo v klub Daktari!

Novi cikel knjižnih pogovorov Zbranost za znanost bo vsak mesec ponujal debate s priznanimi domačimi znanstveniki in angažiranimi misleci, s katerimi bomo poljudno osvetljevali različne znanstvene teme in brisali imaginarne meje med strogostjo znanosti in enostavnostjo laičnosti.
Gost mojstrice intervjujev in velike knjigoljubke NIKE VISTOROPSKI bo tokrat dr. ANDREJ DETELA, raziskovalec na področju teoretične fizike, vsestranski izumitelj, filozof, pisatelj in pesnik. Pod drobnogled bosta vzela dve knjigi: IZNAJDBA NARAVE ter NARAVA ZDRAVI IN POPRAVI.

Narava je naša velika učiteljica in prepričani smo, da bo pogovor nadvse poseben. Vljudno vabljeni v našo družbo!

Brez vstopnine

 

Narodna galerija ob 19:30: Piketty - Dolar

To pomlad bodo mednarodno uveljavljeni misleci spregovorili o izzivih s katerimi se danes sooča naša celina, odprli bodo nove perspektive za bolj politično Evropo in tako ponudili svojo idejo o Evropi. Projekt želi spodbuditi intelektualno razmišljanje na ravni evropske celine. Predavanja mislecev na visoki šoli Ecole normale supérieure v Parizu bodo v živo predvajana v več evropskih mestih: v Aosti, Bukarešti, Budimpešti, Cambridgu, Ljubljani, Oxfordu, Pisi, Rimu. Vsako pariško predavanje bo nato komentiral, nanj reagiral, ga analiziral evropski intelektualec z drugega konca Evrope. Ob koncu ciklusa bodo vse razprave in analize objavljene v zborniku.

V okviru ciklusa razprav "IDEJE O EVROPI", ki ga organizirata Francoski inštitut v Sloveniji in Narodna galerija v sodelovanju s skupino za geopolitične študije na visoki šoli Ecole normale supérieure (ENS), bo v ponedeljek, 23. 4. 2018, ob 19.30 v Avditoriju Narodne galerije v Ljubljani prvi dogodek: predavanje Thomasa Pikettya v neposrednem prenosu iz Pariza in nato komentarji in analiza predavanja s strani Mladena Dolarja. Lepo vabljeni!

Thomas Piketty, ekonomist, je predstojnik na Visoki šoli za družbene vede (Ecole des hautes études en sciences sociales, EHESS) in soustanovitelj Pariške ekonomske šole. Raziskovalno se posveča ekonomskim neenakostim in je prejemnik nagrade za najboljšega francoskega ekonomista ter nagrade Yrjö Jahnsson. Njegova mednarodna uspešnica Kapital v XXI. stoletju je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njegova druga knjiga Ekonomija neenakosti pa je izšla pri založbi Sophia. Intervju v Delu.

Mladen Dolar, filozof, predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na mnogih univerzah po svetu. Je velik poznavalec Hegla in francoskega strukturalizma, raziskuje tudi psihoanalizo, glasbo in kinematografijo. Objavil je več knjig, med njimi O glasu (v francoskem prevodu je izšla pri založbi Nous, 2012).

VSTOP PROST.

 

Vodnikova domačija Šiška ob 20:00: Noč knjige: Nočni pogovori o branju

Kako beremo? Imamo svoje bralne rituale? Raje beremo v pižami ali na plaži? V banji ali v kavarni? Ob čaju ali ob glasbi? Na samem ali v družbi? Ko sneži, ali ko poletje diši? Imamo svoj najljubši bralni položaj? Beremo ene knjige leže in druge sede? Kdaj ob dobri knjigi najbolj uživamo?
Pogovori o branju so pogovori o načinih branja. Nasloviti in ubesediti skušajo telesnost branja in materialnost bralnih praks. Branje je namreč veliko več kot samo miselno dejanje: vezano je na telo in vpisano v čas in prostor, kar ga tudi bistveno sodoloča.
Zakaj bi si sicer dobre knjige tolikokrat zapomnili skupaj s tem, kje in kdaj smo jih brali?

O tem in še marsičem bi se rada s teboj pogovarjala dr. Ana Vogrinčič Čepič.
Na klepet vabi vse, ki imamo veselje razčlenjevati in raziskovati lastne bralne stile. Tako tiste, ki smo o teh stvareh že premišljevali, kot tiste, ki še niste: starejše in mlajše, tujce in domačine, tiste, ki prisegamo na tisk, in zagrete e-bralce. Povod za pogovore je poleg radovednosti Anino zbiranje gradiva za analizo bralnih praks.
Zelo bomo veseli, če ji pridete zaupat svoje bralne izkušnje!

Pogovori o branju bodo na Vodnikovi domačiji potekali dvakrat mesečno, enkrat dopoldan in enkrat popoldan. Začnemo 23. aprila, na Noč knjige, ko bodo termini za individualne pogovore odprti od 20h do 24h. Obvezne prijave na: @email. Pogovori bodo zvočno snemani, vsi osebni podatki anonimizirani.
Dr. Ana Vogrinčič Čepič je docentka na Oddelku za sociologijo in na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete. Njeno raziskovalno zanimanje se osredotoča na kulturno in družbeno zgodovino knjige in branja in na analizo s tem povezanih sodobnih fenomenov.

Brez vstopnine

 

Galerija ŠKUC ob 20:00: Galerija Škuc 40ič: Razstava Nika Špan: U

Instalacija

Galerija Škuc letos obeležuje štiridesetletnico delovanja v prostorih na Starem trgu. V tem času je galerija pisala zgodovino, katere deli so dobili kulten status, odigrala pa je tudi ključno vlogo pri afirmaciji in promociji generacij umetnikov, kustosov in drugih kulturnih delavcev, ne nazadnje pa tudi paradigme sodobne umetnosti kot take pri nas. Štirideseto obletnico Galerije Škuc v letu 2018 zato obeležujemo s tremi razstavami, ki naslavljajo nekatera vprašanja, ki so se izkazala kot relevantna tako za njeno preteklost kot določujoča ali aktualna za dogajanje v polju sodobne umetnosti danes.

Medtem ko je prva v vrsti omenjenih razstav, Institucija. Študija primera, skozi kritično branje treh projektov iz preteklega desetletja obravnavala neksus institucionalnega, druga, tavtološko podnaslovljena Razstava, pa se vrača v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, da bi ugotovila, kako to za paradigmo sodobne umetnosti ključno obdobje določa razmišljanje o umetnosti danes. K skupnem razmišljanju in intervenciji sva kustosa povabila Niko Špan, eno najvidnejših protagonistk tega obdobja, za prakso katere je tudi sicer značilen precizen premislek pogojev možnosti umetnosti.

Nika Špan s projektom U večplastno opredeli pozicijo umetnosti 90. let in njene zanke. Rezultat tega premisleka je instalacija, ki galerijski prostor obravnava kot svojevrsten prehod, ovinek, ki nam onemogoči izkušnjo galerijske notranjosti in nas odpelje na mesto, kjer smo začeli. Projekt je zvest umetniški drži tega časa v svoji stavi na gledalčevo izkušnjo, v tem, da delegitimira uradno (modernistično) trajektorijo umetnostne izkušnje in nas vrže v svet, na ulico, hkrati pa bi ga lahko brali kot nekoliko ironičen komentar dogajanja v umetnosti 90. let. U namreč deluje tudi brez tega, da ga zapolni gledalčeva izkušnja, saj kljub nameravani demitizaciji čarovnija še kar deluje, pričakujemo jo, sprašujemo se, kako se nas loteva. Projekt U Nike Špan je tako izjava o 90. letih, ki to desetletje v umetnosti reflektira, a na določen način tudi subvertira.

Brez vstopnine

 

1. Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Simbolika presežnega v pojmovanju luči do krščanstva in

2. čaščenju podob v krščanstvu – Jošt Snoj (predavanje)

V zgodovini vidimo dve poti sakralne umetnosti: prvo, ki s svetlobo in simboliko arhitekture vzpostavlja vez med nebom in zemljo, in drugo, ki prek podobe časti presežno. Tej drugi poti se je v krščanstvu postavil po robu ikonoklazem. Očital ji je malikovalski odnos do podobe in zanikal posredniško vlogo podobe kot simbola.

1.  

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka:

17:00 Dan Latinske Amerike in Karibov

Spirala

Espiral

Jorge Pérez Solano, Mehika, 2009, Blu-ray, barvni, 90', ap

V želji, da bi izboljšali svoj življenjski standard, moški emigrirajo "na sever", pri tem pa ne pomislijo, da uničujejo tisto, kar želijo rešiti: svoje družine. Film pripoveduje o Diamantini (Mayra Serbulo) in Araceli (Ángeles Cruz), mladih Mehičankah iz Oaxace, katerih fanta sta v upanju na boljše življenje emigrirala v ZDA. Santiago bi rad zbral denar za poroko z Diamantino, Macario pa za svojo družino išče pot iz revščine. Ko se moška vrneta, vas ni več ista.
Vstop prost.

19:00 Dan Latinske Amerike in Karibov

Nespoštljiv imperij (La planta insolente), Román Chalbaud, Venezuela, 2017, digitalni format, barvni, 110', ap

Leta 1899 liberalni nacionalistični vodja Cipriano Castro prevzame oblast v Venezueli. Med vladanjem zavrača pritiske regionalnih voditeljev, bankirjev, transnacionalnih družb in tujih upnikov. Zato se mora soočiti z angleško, nemško in italijansko vojaško mornarico, ki blokirajo in bombardirajo obale. Uniči vojsko 15.000 vojakov, ki jih vodijo regionalni poglavarji in tuji upniki ter transnacionalne družbe šestih imperijev. Premagata ga šele bolezen in izdajstvo.
Vstop prost.