Metelkova mesto:

 

A-Infoshop:

18:00 Skupnostni dogodek - alternativna tržnica: Zadruga Urbana prvič v sezoni postavlja letno tržnico na metelkovskem dvorišču v sklopu skupnostnih dogodkov na Metelkovi. Dogodki so namenjeni odpiranju nekomercialnih prostorov druženja v zadnjih izdihljajih pomladi, pred nepredvidljivim poletjem in še nepredvidljivejšo sezono. Pod Infoshopom!

19:00 veganski kuharski večeri

 

Jalla Jalla:

18:00: Odbojka (igrišče za Celico). Pridite in povabite svoje prijatelje na sproščeno rekreacijo in druženje.

21:00 Torkpedo-> Memorîzu (1995)

 

Klub Gromka ob 21:00: KiborgSpužva Büking: EYEHATEGOD (USA) + IAMDISEASE (SLO) >> ŠKUC KSB in Buba predstavljata sludgerske generale EyeHateGod. Za pridih avtohtonega nelagodja bodo poskrbeli Iamdisease.

 

Glasba:

 

Slovenski etnografski muzej ob 19:00: Pa si eno zagodmo

Inštrumentalna delavnica

Vabimo vas na 'inštrumentalno druženje', kjer se bomo spoznavali s posebnostmi ljudskega načina igranja slovenskih ljudskih plesnih viž. Na delavnice vabimo predvsem violiniste, klarinetiste, basiste in harmonikarje. Vabljeni študentje, učenci glasbenih šol, člani folklornih skupin in vsi ostali, ki znate igrati omenjena glasbila ter tudi tisti, ki ste svoja glasbila po končanem glasbenem izobraževanju pospravili v kot. Delavnice bo vodil Marino Kranjac, predsednik KED Folk Slovenija, ki ima več kot 30 let izkušenj na področju raziskovanja in poustvarjanja ljudske glasbe.

Brez vstopnine

 

Galerija Bar Trenutek ob 20:00: Dance mamblita

Dance Mamblita Izola ustvarja in dokaj redno nastopa od septembra 2005. V Ljubljani tokrat ponovno po cca 2eh letih.
Preigrala sta večino slovenskega klubovja in precej festivalov v Sloveniji in nekaj na tujem. Posneli so 3 studijske albume DANCE MAMBLITA 2007, RECIKLEJŠON 2009, AMOR 2013. V osnovi gre za duo bas boben, ki zna občasno povabiti kakega prijatelja k sodelovanju. Tokrat nas bosta DANCE MAMBLITA Maxi in Andrej razveselilia tudi z novim materialom.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Klub CD ob 20:00: Neofonia

Drigent: Szymon Bywalec

Solista: Tadej Kenig, klarinet; Klemen Leben, harmonika

Program
Martin Matalon, (1958, Argentina), Traces X, za harmoniko in elektroniko (2014)
Ramon Lazkano, (1968, Španija), Errobi 2 za basovsko flavto, basovski klarinet in klavir (2008)
Clara Iannotta, (1983, Italija), d’après za 7 glasbenikov in elektroniko (2012)
Anna Thorvaldsdottir, (1977, Islandija), Ró za 8 glasbenikov (2013)
Michel van der Aa, (1970, Nizozemska), Hysteresis za solo klarinet, ansambel in elektroniko (2013)

Program majskega koncerta se pridružuje Cankarji obletnici in se vpenja na njegovo literarno zapuščino in dediščino širše evropske idejne odprtosti. Nabor skladb so navdihnile Podobe iz sanj z raziskovanji prostorov med "skritimi durmi" človeških src, po domovanjih, ki vzajemno povezujejo predstavljene skladatelje, Cankarja, njegove ideale in današnjo publiko.

Odprta instrumentalna zasedba društva Neofonia, ki svoj tehten program navadno zasnuje pod vodstvom umetniškega vodje Stevena Loya, pripravlja tokrat prvi večer z gostujočim poljskim dirigentom. Bywalec je stalni dirigent Orkestra za novo glasbo, s katerim je že večkrat nastopil na festival Varšavska jesen in pripravil mnogo poljskih premier sodobnih del. Solistične vloge pripravljata Tadej Kenig in Klemen Leben. Vrhunska domača inštrumentalista sta na našem odru že večkrat potrdila svojo zavezanost novim glasbenim

Vstopnina: 12, 6* EUR

 

Cankarjev dom, Linhartova dvoranaCankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Nude

Koncert ob 25. obletnici delovanja bo obogatil revijski orkester z dirigentom Matjažem Brežnikom in gosti.

Vstopnina: 18, 15* EUR

 

Kino Šiška, Katedrala ob 21:00: FEMI KUTI & THE POSITIVE FORCE

Prvi sin afrobeata in glasbenega revolucionarja Fele Kutija se k nam vrača s februarja izdanim albumom One People One World. S seboj prinaša pozitivno koncertno silo, ki utrjuje žlahtno afrobeat tradicijo, zvok hkrati modernizira in prepleta z reggae, soul ter hiphop elementi, družbeni angažma pa navdaja z zrelim optimizmom.

Če kdo lahko trdi, da ima afrobeat v krvi in genih, je to prav gotovo Femi Kuti, prvi sin Fele Anikulapoja Kutija, revolucionarnega utemeljitelja afrobeata – mešanice zahodnoafriških muzik, kot sta jùjú in highlife, z zahodnjaškim jazzom, funkom ter soulom.

One People One World je že deseti Femijev album z njegovo dolgoletno zasedbo The Positive Force. Od prejšnjega, za grammyja nominiranega albuma No Place for My Dream, je minilo že pet let, v vmesnem času pa je Femi ob neumornem koncertiranju in delovanju kot ambasador organizacije Amnesty International uspel postaviti še Guinnessov rekord v neprekinjenem držanju enega tona na saksofonu – neverjetnih 51 minut in 35 sekund.

Afrobeat je vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja gonilo generacij glasbenikov v Afriki in po svetu, ki vedno znova obnavljajo neumorni ritem in vodilo Fele Kutija, da je glasba lahko tudi orožje v boju za pravico in svobodo. Novi album Femija Kutija je še vedno jasno političen, vendar se tokrat prvič pojavijo tudi ljubezenske pesmi in slavljenje skupne človečnosti. “Da, glasba je bolj spodbudna, bolj optimistična,” pravi Femi, “sem oče, ljubim svoje otroke in hočem mladi generaciji dati sporočilo upanja. Vsem problemom navkljub lahko ustvarjamo veličino v svojih življenjih.”

Na dan 22 €

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

IgRAJnica, Černetova ulica 23, Ljubljana ob 18:00: Od kdaj imajo zajčki kratek rep

Lutkovna predstava + delavnica

Zabavna interpretacija znane slovenske živalske pravljice oziroma basni. S pravljico Od kdaj imajo zajčki krater rep, otroci razvijajo svoj odnos do resnice. Ob koncu predstave bomo imeli še delavnico na kateri bodo otroci izdelali like s same predstave, ter po želji prosto igro v igRAJnici.

Vstopnina: 5 eur/otroka, 1 eur/spremljevalca(18+)

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:30: Lars von Trier: Idioti

Živimo v skupnosti, ampak vsak je v svojem lastnem akvariju. V čem je smisel, da imamo družbo, ki postaja vse bolj bogata, če zaradi tega nihče ni srečnejši? Borili smo se za svobodo, ko pa smo jo dobili, je nismo za nič uporabili … Zato se poglabljamo v nekaj lepega in predvsem nekaj resničnega. Zato moramo s točke nič na novo zagledati pot. Poskusiti videti tisto, kar smo že pozabili, da je mogoče videti ... Postati idiot je pot k bistvu lepote človeka. Biti idiot je luksuz, je znak napredka … Idioti so ljudje prihodnosti … Mater, da res! (Peter v Idiotih)

Režija: Nina Rajić Kranjac
Igrajo: Ivan Godnič, Benjamin Krnetić k. g., Anja Novak, Maruša Oblak, Romana Šalehar, Blaž Šef, Stane Tomazin, Dario Varga

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Hlapci

"Ne oblast,
ampak čast!"

Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.

GENI: Blagor se meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca.

Mala drama ob 20:00: Grenki sadeži pravice

"Lepa pesem je pol poti v svobodo in svoboda je največja dobrina."

Če ima mnogoplasten Jesihov tekst kakšno krovno temo, je to jezik. Jesih je jezikovni fenomen. Ludizem, značilen za Grenke sadeže pravice, temelji na svobodi, igri in stvarjenju znotraj jezika. Predstava naslavlja vprašanja vloge in moči jezika, slovenskega jezika in njegovega statusa v svetu, pa tudi stvariteljske moči, ki jo ima Jesihova pisava – in s katero je besedilo okužilo tudi ustvarjalce. Jezik je polje svobode, a hkrati tudi nasilja in izključitve. Predstava skozi različne uprizoritvene načine uteleša gesto, ki jo je Jesih zarisal v nepreglednem toku premnogih situacij in nestalnosti likov znotraj drame. Jesihov jezik je nujno samoironičen, specifično komičen; ta ironija je ironija jezika, ki se smeje sebi, ko govori. Vprašanje Grenkih sadežev pravice je: Kaj vse je lahko jezik in kaj je ta kos mesa, ki izvaja akrobacije v naših ustih?

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

Slovensko mladinsko gledališče (Stara pošta) ob 20:00: Premiera: S S

Zvočna predstava

Uprizoritev novega slovenskega dramskega besedila, pri katerem je sodelovalo več kot 50 slovenskih avtorjev!
"Slovenci bomo stali inu obstali, zapomnite si to, duše prodane, ki se sramujete samih sebe in ogrožate našo domovino Slovenijo. Bog je velik."

Ustvarili: Urška Brodar, Daša Doberšek, Tina Dobnik, Iztok Drabik Jug, Janez Janša, Alja Kapun, Uroš Kaurin, Matevž Kolenc, Mato Marinček, Katarina Stegnar, Nika Švab, Igor Vasiljev, Vito Weis, Gregor Zorc

Vstopnina: 6 EUR

 

Španski borci ob 20:00: Goce Smilevski: Spinoza

Plesno-gledališka predstava

"Najvišja točka človekove dejavnosti je učenje razumevanja, saj razumeti pomeni biti svoboden." (Baruch Spinoza)

Tako bomo v petek, 23. oktobra ob 20h v Španskih borcih, skozi delo mladega makedonskega avtorja Goceta Smilevskega, skušali razumeti filozofijo Spinoze. Gre za plesno-gledališko predstavo, ki sloni na dramski predlogi Smilevskega, v kateri avtor z večplastnim pripovedovalcem, vizualno močnimi opisi ter prepletanjem biografskih dejstev in fiktivnih situacij poudarja in udejanja Spinozovo filozofijo, od substance zavračanja afektov do krepostnosti.

Predstava v režiji Barbare Novakovič Kolenc sestoji iz desetih sekvenc, ki so nanizane okoli središča kot biseri na ogrlici in prinašajo v slovenski prostor aktualne teme, o katerih je že v 17. stoletju razmišljal filozof Spinoza: svoboda, afektirano, narava, Bog in človekovo bistvo.

Mediji so po premieri o predstavi zapisali: "Nastala je estetizirana gledališka snov, ki ničesar ne prepušča naključju...Če je to začetek nekega žanra, ki se mu reče filozofsko gledališče, je Barbara Novakovič Kolenc nedvomno na dobri poti." Pia Brezavšček, 7.10.2017, Dnevnik

Predstava je nastala v sodelovanju zavoda Muzeum, zavoda EN-KNAP in SNG Opera in balet Ljubljana. Poleg minimalistično oblikovanega prostora Vlatke Ljubanović in črno-beli kostumografiji Leona Kulaša, je projekt medse privabil tudi mlada in izjemno nadarjena glasbena ustvarjalca Daria Nožiča Serinija in Luko Laha.

Vstopnina: 10 eur / 5 eur (dijaki, študenti, upokojenci)

 

10KA klub smeha od 20:00: Večer Novega #25

Stand up

Vstopnina: 3EUR

 

Galerija ŠKUC ob 21:00: Samuel Beckett: Krappov zadnji trak

prevod: Tina Mahkota

režija: Dejan Spasić

v vlogi Krappa: Aleš Hadalin

dramaturgija: Denis Poniž

scenografija: Dejan Spasić

kostumografija: Juma Valenčak

svetovalec za gib: Klemen Janežič

montaža besedil na traku: Marko Meglič

tehnična izvedba: Matjaž Končina

tehnična pomoč: Atila Boštjančič

koprodukcija: Kulturno – športno društvo Štumf,  Društvo Škuc in Zavod Omrežje

Zakaj beležimo sedanjost in jo hranimo za prihodnost? Da bi za nami nekaj ostalo? Da se bomo v prihodnosti, ko nam bo dolgčas, lahko spominjali?

Zakaj tako radi gledamo nazaj, se lotevamo novih in novih retrospekcij? Zaradi prihodnosti?

Vse kaže, da nas brez preteklosti ni in tudi brez prihodnosti ne, ter da tudi večino sedanjosti porabimo zato, da "smo" v preteklosti ali v prihodnosti.

Uprizoritev Krappov zadnji trak v prostorih ljubljanske Galerije Škuc na Starem trgu 21 odpira vprašanja časa, človeške ujetosti v njem ter njegove minljivosti. Gre za eno bolj znanih enodejank Samuela Becketta, nastale leta 1957.

Vstopnina: 3 EUR

 

Cankarjev dom, Vrhnika ob 19:00: Cankar strip - Cankarjev dom Vrhnika, 8. maj

Stand-up / impro

Cankar strip prihaja na Vrhniko, domač kraj Ivana Cankarja!

Avtorji stripovske upodobitve Cankarja bodo vstopili v gledališko-stripovski performans, ki predstavlja precej drugačno razumevanje Cankarja, polnega estetske in izrazne raznovrstnosti, doslednega kritika stvarnosti, družbe in kulture ter Cankarja, ki je s svojo neznačilno duhovitostjo znal pogledati daleč čez okvirje svojega časa.

Cankar v stripu je vznemirljiv knjižni projekt treh vrhunskih slovenskih avtorjev in treh ilustratorjev. Tri stripovske knjige ponujajo mogočo refleksijo tega, kako nas lahko Cankar nagovarja tukaj in zdaj.

Nastopajoči: Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga X Gombač, Andrej Rozman Roza
Ilustratorji: Tanja Komadina, Damijan Stepančič, Igor Šinkovec
Produkcija: Zavod Škrateljc

Brez vstopnine

 

- - -

 

Vegova ulica (nasproti Glasbene matice) ob 17:00: Dogaja se / It is Happening #3: Lucija Kržišnik

Likovna razstava

Na tretji razstavi cikla "Dogaja se / It is Happening" se z likovnim triptihom "mesoamericas y yo" predstavlja Lucija Kržišnik. 

Ni lahko zapisati spremnih besed o avtorici, katere strast do umetniškega in humanističnega poglabljanja s takšno lahkotnostjo obrača njen pogled v mnogo smeri in pri tem ne izgublja fokusa. Morda je "likovno" tisto primarno polje, avtoričin dom, baza njene refleksije. Naj bo to poteza s čopičem, kompozicija na fotografiji, scenografska postavitev ali kostumografska izbira – njena estetika bo jasno držala vse niti koncepta, misli in občutka, ki stojijo za tem.

Njeno senzibilnost in nasmeh na obrazu lahko ogroža le ignoranca do sočloveka, do sobitja. Pogum in predanost jo spremljata po poteh okupiranih območij in begunskih taborišč, kjer se samoiniciativno in aktivno sooča s kroničnim kršenjem človekovih pravic, z marginaliziranimi deli družbe in posledicami državljanskih vojn.

Likovni triptih, ki ga avtorica predstavlja v Ulični galeriji v domači Ljubljani, "mesoamericas y yo", pa je del serije slik, skic in vtisov, ki orisujejo avtoričino doživljanje nedavne ekspedicije po Medmorski Ameriki. Tokrat gre za vizualni hommage, ki njeno ljubezen do barv, zvokov, vonjav, ljudi, kulture in tradicije tega ozemlja prevaja v dvodimenzionalnost.

"mesoamericas y yo" je pravzaprav dokaz o tem, koliko lepote se skriva za občutljivostjo umetnice v odnosu do okolja in koliko je vreden boj, ki ti ga narekuje lastna bit.

Brez vstopnine

 

MGLC ob 18:00: Vodstvo po razstavi David Lynch, Ogenj na odru

Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.

 

Mestni muzej Ljubljana ob 19:00: Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

Muzejska razstava

Razstava ponuja kronološki pregled večtisočletne dediščine Ljubljane, ki jo označujejo avtentični predmeti, kot je najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, zgodovinske prelomnice in osebnosti, pa tudi lokalne posebnosti in slike iz vsakdanjega življenja v mestu.

V globaliziranem svetu se mesta med seboj morda najbolj razlikujejo prav po dediščini, ki je oblikovala tudi našo ljubljansko identiteto. Zato bo razstava s ponosom izpostavljala lokalne posebnosti, zgodbe nekdanjega vsakdana in osebnosti, ki so usodnejše zaznamovale našo preteklost.

Ob odprtju razstave bo izšla poljudnoznanstvena monografija o zgodovini Ljubljane s predstavitvijo petih velikih obdobij ljubljanske preteklosti: od prvih sledov človeka do stalne poselitve in izgradnje naselij v prazgodovini, čas prvega mesta v dobi Rimljanov, naselitev Slovanov, nastajanje in razvoj strnjenega srednjeveškega mesta, kulturni in urbani razvoj v novem veku ter razgibano politično dogajanje v 20. stoletju.

Vstopnina: 6 EUR / 4 EUR

 

- - -

 

Modra soba (5. nadstropje na Filozofski fakulteti) ob 17:00: Besedna postaja: Smrt lirike?

Pogovor o knjigi "Smrt lirike?" dr Braneta Senegačnika (Znanstvena založba FF)

Knjiga nas s svojim provokativnim vprašanjem vabi k premisleku o tem, kako danes (še) misliti liriko.
Kakšna je vloga lirične poezije v današnji družbi? Kakšen je ustroj lirične izkušnje, iz katere izhaja?
Zakaj se zdi, da je lirika danes odrinjena na obrobje obrobnega?

O teh in drugih vprašanjih bodo razpravljali avtor knjige, dr. Dean Komel, Peter Semolič in dr. Alen Širca kot moderator.

 

Fakulteta za arhitekturo ob 17:00: Stanko Kristl in Ljubljanska šola za arhitekturo

Okrogla miza

Dogodek Stanko Kristl in Ljubljanska šola za arhitekturo bo skozi serijo predstavitev in okroglo mizo obravnaval pomen Ravnikarjeve šole, Kristlovo vlogo profesorja ter njegov teoretični in praktični pristop k izobraževanju in raziskovanju na ljubljanski šoli za arhitekturo ter na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Stanko Kristl, arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritik in sooblikovalec vsakdana, sodi danes med najvidnejše slovenske arhitekte; njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost – in tako je še danes. Skupaj z Otonom Jugovcem, Savinom Severjem, Majdo Dobravec, Milanom Miheličem, Ilijo Arnautovićem, Marto in Francetom Ivanškom, Milošem Bončo, Janezom Lajovcem, Gregom Košakom in drugimi tvori jedro najvidnejše skupine študentov arhitekta in profesorja Edvarda Ravnikarja. Znotraj inovativne in konsistentne produkcije slovenske arhitekture šestdesetih let, kjer je koncept stavbe jasno izražen tako v konstrukciji kot v detajlu in kjer je pojmovanje arhitekture vse, od kljuke do urbanizma jih povezujejo osnovna miselna načela, ki imajo svoje izhodišče v študiju na Ljubljanski šoli za arhitekturo.

Stanko Kristl se je na oddelek za arhitekturo Tehniške visoke šole v Ljubljani vpisal 30. oktobra 1945, diplomiral pa je leta 1954 pri prof. Edvardu Ravnikarju ter takoj zatem postal njegov dolgoletni asistent in sodelavec. Leta 1980 je postal izredni, leta 1986 pa redni profesor na Fakulteti za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo. Po upokojitvi je med leti 1996 in 2008 je predaval na Oddelku za krajinsko arhitekturu Biotehniške fakultete v Ljubljani. 

Dogodek je nastal v partnerstvu med Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in je del spremljevalnega programa razstave Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor, ki je do 30. septembra odprta v MAO.

Brez vstopnine

 

Ustvarjalni center Švicarija ob 18:00: Od prvega ateljeja do Švicarije

Cikel predavanj o Stojanu Batiču, predava Barbara Savenc

Vstopnina: 2 EUR

 

KOŽ ob 18:00: Nejc Jogan: Tujerodne invazivne rastlinske vrste

Predavanje

Problematike tujerodnih invazivnih vrst, ki ogrožajo našo naravo, nekatere pa tudi posredno ali neposredno človeka, se zadnjih 20 let zavedamo tudi v Sloveniji. A vsaj za nekatere vrste lahko rečemo, da so se do danes tako razširile, da je za učinkovito ukrepanje prepozno, hkrati pa so številne, ki bi se jih še dalo obrzdati. Nedavna uredba EU nam kot državi nalaga številne obveznosti, s katerimi naj bi uspeli preprečiti širjenje nekaterih od teh. Kako bi jih lahko nadzirali, kaj lahko v zvezi s tem naredi država, kaj vsak od nas in ali se zdi, da bi nam lahko uspelo, bodo teme predavanja.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 18:00: Citat - projekt in predavanje Lele B. Njatin

Lela B. Njatin predstavlja Citat - dokumentarno razstavo in predavanje o seriji vizualnih del, ki tematizirajo citat iz Cankarjeve drame Hlapci v tradiciji slovenske avantgarde.

Leta 1943 je bil v Kočevju na steno osrednjega prireditvenega prostora naslikan citat iz Cankarjeve drame Hlapci. Tam je ostal vse do danes in se zapisal v spomin številnih generacij. Citat sledi funkcionalni konstruktivistični tipografiji slovenskih avantgardistov iz 1. polovice 20. stoletja.

B. Njatinova to tipografijo uporabi v seriji vizualnih del, ki nagovarjajo k razmisleku o človeški skupnosti. Pri tem odpira vprašanja o razmerju center – periferija, lastništvu javnega prostora, fragmentarnosti identitete, vzpostavlja pa tudi nove sinteze literarnega in likovnega.

Projekt Citat bo na ogled v pritličju Vodnikove domačije Šiška 21 dni, od 5. do 25. maja. Avtorica ga bo predstavila na predavanju 8. maja ob 19.00, ko bomo spoznali njena dela, ki so nastala med leti 2014 in 2016.
Leila B. Njatin ustvarja na področju besedne in vizualne umetnosti. Njen literarni opus večinoma obsega kratke zgodbe. Roman Nestrpnost je bil nagrajen z Zlato ptico, njena pravljica Velikanovo srce pa nominirana za nagrado Večernica.
Na področju vizualnih umetnosti nastopa kot konceptualistka in raziskuje razmerje med literaturo in vizualnim.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 17:00: Pogovor z Drude Dahlerup (pogovor)

O svetovnem projektu spolnih kvot v politiki se bo s profesorico političnih ved Dahlerup pogovarjala dr. Milica Antić Gaber. Poznavalki tovrstne tematike sta v reviji Teorija in praksa uredili poseben sklop o učinkovitosti spolnih kvot v politiki srednje vzhodne Evrope.

 

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA: Slovenski filmski arhiv 50 let/In memoriam: Alenka Bartl

Strah, Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1974, 35mm, 1.37, barvni, 100' 

Ljubljana, leto 1895. Franc (Ljuba Tadić) se s skupino žensk vrne v Ljubljano, kjer kupi razkošno opremljeno hišo in v njej odpre javno hišo. Mestna gospoda in tujci se takoj vživijo v findesièclovsko vzdušje razvrata in dekadence. Franc se zagleda v mlado in neizkušeno hišno pomočnico Ano (Milena Zupančič), ta pa svojo prihodnost vidi v mladem Missonu (Radko Polič). V izbruhu strasti, ki ga dopolni veliki ljubljanski potres, Franc zadavi Aninega izbranca. Niko Matul je za film pripravil razkošno scenografijo, ki jo dopolnjujeta natančna kostumografija Alenke Bartl in mehka svetloba direktorja fotografije Tomislava Pinterja. Zlata arena za scenografijo v Pulju.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
Brezplačne vstopnice.

20:00 In memoriam: Alenka Bartl/In memoriam: Demeter Bitenc

Iskanja, Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1979, 35mm, 1.66, barvni, 108' 

V letih pred prvo svetovno vojno se umetnostni zgodovinar in duhovnik Ciril (Boris Cavazza) ter njegov prijatelj Fritz (Boris Juh) odpravita iz Ljubljane na popotovanje po Italiji. Ciril upa, da mu bo doktorska disertacija o italijanski umetnosti prinesla notranji mir in bo tako začel novo življenje. Razrvani Fritz pa poskuša ubežati sponam vsakdanjega življenja in še posebej obveznostim do svoje dolgoletne prijateljice ... Findesièclovska pripoved o razklanosti intelektualca, posneta po romanu Izidorja Cankarja.
V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS.
Brezplačne vstopnice.

 

Kinodvor:

17:00 Prijazna dežela (Sweet Country), Warwick Thornton / Avstralija / 2017 / 113'

Avstralsko podeželje leta 1929. Sam, aborigin srednjih let, v samoobrambi ubije krutega in rasističnega vojnega veterana. Kot iskanemu morilcu belega človeka mu ne preostane drugega, kakor da z nosečo ženo pobegne v divjino.

19:30 Playing Men (Playing Men), Matjaž Ivanišin / Slovenija, Hrvaška / 2017 / 61'

Dokumentarni esej o moških in igri, dobitnik vesne za najboljši dokumentarec na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

21:00 Babica (Sage femme), Martin Provost / Francija, Belgija / 2017 / 117'

Zgodba o nenavadnem prijateljstvu med dvema zelo različnima ženskama, v kateri blestita veliki imeni francoskega filma: Catherine Frot in Catherine Deneuve.

 

Komuna:

18:00 Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu (Film Stars Don't Die in Liverpool), Paul McGuigan, biografska romantična drama, Velika Britanija, 106'

20:00 Maščevalci: Brezmejna vojna (Avengers: Infinity War), Anthony Russo, Joe Russo, akcijska domišljijska pustolovščina, ZDA, 155'