Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: DUB LAB: TIGERBALM Stara znanca Dub Laba, DVS in Freeverse se po dolgem času vračata v ponedeljkov klubski termin s konkretno bero dancehall, afro, bashment, soca in sorodnih sveže nabranih bangerjev, zmešanih v značilnem maligno-eklektičnem slogu. Zabava zagotovljena!

 

Glasba izven:

 

Prulček ob 20:00: Dixieland orkester Ljubljanske koreni

Zasedba: Rudi Bužga (trobenta), Mitja Kajfež, (klarinet), Miklavž Dobovišek (pozavna), Črtomir Kristan (klavir), Jože Završnik (banjo), Hugo Weber (kontrabas), Zenon Umiastowski (bobni), Rado Tihelj (vokal)

Sedem nas je in v študentskih letih smo v različnih ansamblih igrali dixieland glasbo. Leta 1996 smo se znova zavedli glasbenih korenin in začutili, da jih lahko oživimo. Nastal je Dixieland orkester Ljubljanske korenine.

Drevo, ki je pognalo, kljub našim letom lepo uspeva, saj ga zalivamo s svojim mladostnim muziciranjem. Zgodi se, da se kakšna veja na drevesu posuši, vendar pa z energijo naše glasbe, ki nas vse pomlaja, kmalu zraste nova in igramo naprej v naše veselje in v zadovoljstvo naših poslušalcev.

Brez vstopnine
 

SiTi Teater od 20:00: Nuška Drašček: Re-Belle (posvečeno Piaf)

Nuška Drašček, vokal
Blaž Jurjevčič, klavir
Vid Ušeničnik, tolkala
Nuška Drašček je ena najbolj priljubljenih slovenskih pevk, ki občinstvo navdušuje s svojim glasom, odrsko prisotnostjo ter izredno širokim repertoarjem, ki sega vse od opere do jazza, bluesa, popa, gospela, muzikala in šansona. Po devetih letih je izdala nov samostojni album - tokrat s francoskimi šansoni, s katerimi je zaslovela Edith Piaf in s katerimi Nuška že nekaj let navdušuje na koncertnih odrih. Želja po zgoščenki s takšno tematiko se je z vsakim koncertom povečevala, saj so bili odzivi publike resnično navdihujoči. Na zgoščenki lahko prisluhnete Nuškinemu izboru šansonov, ki jih povezujejo v slovenščino prevedene pesmi Jacquesa Preverta v interpretaciji Borisa Cavazze.
Vstopnina: 17-15,3

 

Kino Šiška, dvorana Komuna ob 20:00: Re_humanizacija I.

Osrednji cilji Re_humanizacije so vzpodbujanje razvoja novih umetniških kolektivov, vzpostavljanje in izmenjava naprednih ustvarjalnih procesov ter izvedba interdisciplinarnih zvočnih del, ki so plod vizij najmlajših generacij slovenskih glasbenih ustv

Na prvem od petih dogodkov Re_humanizacija letos bodo dela dveh mladih avtorjev, izbranih na razpisu, pod umetniškim vodstvom Dréja Hočevarja soustvarjali in izvedli uveljavljeni slovenski ustvarjalci Mina Fina, Primož Sukič, Maja Osojnik in Luka Prinčič.

Na dan 2 €

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Knjigarna ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Aja Kobe bere knjigo Vihec iz Vrhovišnika, avtorice Annie M. G. Schmidt in ilustratorke Fiep Westendorp (Založba Sanje);

Prost vstop. Vabljeni!

Tunel LGL ob 19:00: Zločin in kazen

Magistrska produkcija AGRFT, koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana

Magistrska produkcija AGRFT, koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana

Ko govorimo o celotnem opusu Dostojevskega, obstaja precej konkretna plat, ki povezuje vse romane. To horizontalo odpira najbolj zvenek glas njegovega celotnega opusa – pripovedovalec. Ta  raste, se razvija, spreminja distanco, se izgublja med drugimi glasovi, se identificira, ima dovolj poguma, da izrazi svoje subjektivno mnenje ... glas, ki potuje in se na poti spreminja … Sicer pa pripovedovalec v svojem gibanju nosi lastnost ljubezni (idiotske ljubezni) do človeka – kar ga naredi konsistentnega. Glas pripovedovalca omogoča Dostojevskemu, da vzpostavi distanco do zgodbe (ker je to pač nujno glede na okoliščine pisateljevega zapletenega življenja in odnosov), sočasno pa mu odpre možnost, da kriči skupaj z drugimi glasovi. Vse, kar poskusimo ustvariti na odru (oziroma tunelu) na podlagi njegovega romana, je samo košček brezmejnega prostora notranjosti bitja. Vsak glas je samo del polifonije, če si izposodim Bahtinov priljubljeni izraz.

Razprodano

 

SNG Opera in balet Ljubljana ob 19:30: La Traviata

Kljub temu da La traviata danes zavzema mesto med najbolj priljubljenimi operami in je sinonim za ognjemet čudovitih melodij, "ki gredo v uho", je konservativno občinstvo beneškega Teatra Fenice krstno uprizoritev leta 1853 izžvižgalo. Uspeh ji je prinesla šele uprizoritev leto pozneje v manjšem gledališču San Benedetto. La traviata spada med tiste operne mojstrovine, ki so nastale v enem zamahu, saj jo je skladatelj v nepretrganem ustvarjalnem zanosu uglasbil v mesecu in pol. Libreto je napisal pesnik Francesco Maria Piave in je odlična priredba Dame s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa. Verdi je na oder postavil propadlo pariško kurtizano Violetto, ki jo prevzema čista in nesebična ljubezen. Violetta je arhetip ženske, ki ji meje svobode postavlja le ljubezen. Traviata je bila pri nas prvič uprizorjena leta 1867 v izvedbi nemškega igralskega ansambla v Deželnem gledališču v Ljubljani. Tokratna postavitev (15. po vrsti) je delo uveljavljenega režiserja Lutza Hochstraateja. Skupaj s svojo ustvarjalno ekipo je na ljubljanski oder postavil znano ljubezensko zgodbo, dramo velikih čustev, ki jo je naslonil predvsem na psihološko poglabljanje likov, na njihovo intimno bolečino in na kritiko družbenih razmer. Ustvarjalci so zgodbo obdržali v zgodovinskem okviru, a ji vseeno pustili dovolj svobode, da je razvila živo in pristno odrsko dogajanje.

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Georg Büchner: Dantonova smrt

prevajalec:Bruno Hartman
režiser: Aleksandar Popovski
Pet let po začetku francoske revolucije so v Franciji na oblasti jakobinci, struja revolucionarjev, ki pod vodstvom ekstremističnega Robespierra izvaja teror nad državljani in z neumorno pomočjo giljotine redči vrste morebitnih izdajalcev revolucije. Eden od voditeljev zgodnje revolucije, Georges Danton, se izmučen od krvi, ki jo je že zahtevala revolucija, odmika od politike med prijatelje, karte in ženske, medtem ko ga njegov politični somišljenik in prijatelj Camille Desmoulins nagovarja, da bi izkoristil svoj vpliv in se Robespierru ter njegovi vladavini terorja postavil po robu. Robespierre proti sovražnikom, ki jih vidi povsod, zagovarja skrajne ukrepe – predvsem usmrtitev kot edini način, da novoustanovljena francoska republika svoje ideale zaščiti pred ponovno vladavino privilegiranega razreda, aristokracije, rojalistov in njih somišljenikov. Robespierre Dantona zapre in ga privede pred Nacionalni konvent, ki je zaradi številnih že giljotiniranih političnih nasprotnikov v dvomih, ali bi pogubili tudi Dantona, torej moža, ki je leta 1792 rešil Francijo. Robespierre v imenu domovine in revolucije, ki naj bi po zgodovinskem pravilu žrla svoje lastne otroke in v vsakem primeru zahtevala številne žrtve, ker je taka pač njena narava in predpogoj za svobodo, poslance prepriča v Dantonovo krivdo. Na revolucijskem sodišču Danton pozove ljudstvo proti Robespierru in njegovi diktaturi, ki bi republiko zadušila v krvi. Ljudstvo ga najprej podpira, potem pa se tehtnica nenadoma prevesi …
Dantonova smrt (1835) je prvo dramsko delo nemškega dramatika Georga Büchnerja. Büchner je ob Heinrichu Heineju in Goetheju eden vidnejših predstavnikov nemške predmarčne dobe, v literaturi zavezane emancipaciji posameznika in liberalnim političnim načelom. Ob prvi izdaji je bila Dantonova smrt, ki vsebuje izseke iz zgodovinskih političnih govorov in jo zato štejemo med zgodnje predstavnice dokumentarne dramatike, močno cenzurirana. Premierno je bila uprizorjena šele leta 1902, skoraj sedemdeset let po Büchnerjevi smrti.

mala scena ob 20:00: Bella Figura

Komedija

"Bella figura" je izraz, sposojen iz italijanščine. Imenitno se prilega protagonistom nove igre Yasmine Reza in natančno označuje način življenja določenega sloja današnjih ljudi srednjih let. Vodilo teh ljudi je pokazati se v najlepši in najboljši luči v vseh pogledih. Navzven je vse bleščeče: vsi so lepi, skrbno negovani in omikani, oblečeni v najboljše blagovne znamke, prevažajo se v najboljših avtomobilih, obiskujejo najimenitnejše restavracije, potujejo v najbolj mondene kraje, poslovno so uspešni, živijo v popolnih zakonih, vzorno skrbijo za otroke in ostarele starše … Kaj vse pa se skriva pod tem okrasjem?

Srečanje petih protagonistov na parkirišču pred restavracijo po začetnem vljudnostnem kramljanju razkrije neko popolnoma drugačno sliko. Yasmina Reza v izbrušenih dialogih in s precejšnjo mero humorja postopno in skorajda neopazno razkriva nekatere prav bizarne podrobnosti. Poslovni uspehi se lahko sesujejo kot hišica iz kart, ljubezenske zveze ne preživijo niti najmanjše preizkušnje, ostareli ljudje so vsem odveč … Dramski junaki Yasmine Reza pričnejo večer kot izrazito vljudni in ljubeznivi, v najkrajšem možnem času pa razkažejo svojo nestrpnost do drugačnih, kopico predsodkov glede tujcev in revnih, celo vrsto fobij in prav presenetljivo dozo egoizma.

Ljudje, ki se srečajo v nobel restavraciji, so navidez uspešni, vendar se iz replike v repliko razkriva in stopnjuje njihova brezperspektivnost. Zato so pasivno – ali pa odkrito – agresivni. So v paniki in tesnobni, raje bi bili nekje drugje, ali pa tam, kjer so, samo s kom drugim. Reza nam prikaže izsek družbe, v kateri so vsi nezadovoljni. Če ne štejemo Yvonne, so vsi v krizi srednjih let ali tik pred njo, vsi se zavedajo, da jih življenje ne izpolnjuje, zato so njihove replike najprej zadeto neprimerne in očitajoče, morda zaradi pristajanja na etiketo tudi stišane, potem pa zadeto neposredne; svojega nezadovoljstva, razen kratkoročno in farmakološko, ne morejo prikrivati. S tem, kar se je zgodilo, bodo morali živeti naprej. Sam naslov igre sugerira, da gre udeležencem za "bello figuro", za učinek na druge, za vtis uspešnosti in noblese, verjetno tudi premožnosti. Vendar za kaj takega niso v pravem razpoloženju.

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Zid, jezero

"Ni mi šlo v glavo,
zakaj moji špegli drugač
kažejo od njegovih."

Jovanovićeva "celovečerna enodejanka", prvič uprizorjena v Drami leta 1989, je nenavadno, silovito besedilo na meji več žanrov, ki gledalca dobesedno posrka v svet svojih skrivnosti. Dogajanje je postavljeno v dnevno sobo, ki sta jo zakonca Rudi in Lidija že davno pregradila z zidom, zdaj pa vsak svojemu obiskovalcu pripovedujeta o dramatičnih dogodkih izpred štirinajstih let, ki so usodno zarezali v njuno življenje in ga za vselej spremenili. Pred štirinajstimi leti je namreč zgorela sosednja vila, v kateri je s svojo družino živel boemski slikar s precej nekonvencionalnim pojmovanjem svobodne ljubezni in odprtega zakona. Požar je povezan z zločinom, celo umorom otrok, dogodki niso bili nikoli povsem pojasnjeni. Zakonca, ki sta bila samo pasivni priči dramatičnemu dogajanju v soseščini, pa sta se zapletla v vrtinec strasti, ljubosumja, zamer in novih spoznanj, ki je oba pripeljal v svojevrstno norost. Jovanović v svoji psihodrami tako kombinira konverzacijsko igro z elementi napete kriminalke in erotične melodrame. Rudi in Lidija po svoje interpretirata pretekle dogodke, "različnost" njunih pogledov pogosto učinkuje naravnost komično. Gledalci namreč spremljamo paralelno pripoved skozi dvojno optiko. V zabavnih razkorakih prepoznavamo tipiko nekega krhajočega se razmerja, a gre pri Jovanoviću za usodnejše stvari; za ljubezen, seksualnost, norost, obsesije in ne nazadnje za postopno ugašanje strasti, s katerim počasi ugaša tudi življenje.
Krstna uprizoritev v Drami v sezoni 1988/89 se je zapisala v gledališki spomin kot izjemno, močno doživetje. Sugestivne igralske stvaritve Milene Zupančič, Radka Poliča, Polone Vetrih in Aleša Valiča so skozi skrivnostno intimno zgodbo podale univerzalno podobo razdiralnih človeških strasti, ki vodijo v osamljenost, izolacijo in ne nazadnje v smrt. Ponovno branje besedila pa je pokazalo, da se v letih od svojega nastanka ni prav nič postaralo in da še zmeraj fascinira s svojo intenzivno dramsko pisavo, še posebej pa z lucidno analizo "zidov", s katerimi se vse pogosteje obdajamo in ki so danes še bolj boleče aktualni kot v času nastanka igre.

mala drama ob 20:00: Krasni novi svet

V Huxleyjevem Krasnem novem svetu so vojna, beda, kriminal in nesreča izkoreninjeni. Geslo novega sveta je "Skupnost, istost, stalnost". Končno so vsi srečni, ni individualne lastnine, ni parov in družin. Vsak pripada vsakemu, vse je od vseh. Ljudje so kloni, proizvajani v laboratorijih po kastah s točno določenim programom, ki se nalaga v možgane že v epruveti. Njihova pot do sreče je skrita v tabletki soma. Tudi starih ljudi ni. Vsi živijo v popolnih telesih popolnega zdravja 80 let, nato se ukinejo. V tem popolnem svetu, v katerem so vsakodnevne skupinske orgije najvišji medosebni bonton in v katerem predvajajo filme z vonji in dotiki, je živeti življenje, uživati in se radostiti privilegij elit in višjih kast. Nižje kaste so srečne, ko služijo višjim. Ni strahu ali ljubosumja; vse emocije se umirijo s tabletko soma in laboratorijskim prilagajanjem možganov.
Če bi želeli dobesedno slediti romanu, je njegovo uprizarjanje tehnično izredno zahtevno in predvsem drago. Tudi režiser Ridley Scott še ni dokončal filma, ki so ga snemali leta 2011. Zato se za režijski koncept v danih okoliščinah neodvisne produkcije pri nas takoj postavi nekaj temeljnih izhodiščnih vprašanj: Kako vstopiti v tehnološko dovršen svet z minimalističnimi odrskimi prijemi in senzorialno poetiko? Kako vzpostaviti interaktivno okolje s številno publiko in ob minimalnem številu igralcev? Nato, ali sploh uprizarjati v slovenščini, če v romanu še Shakespearova dela niso preživela; ni kulture, ni umetniških del, obstaja le en poenoten jezik sporazumevanja? In nenazadnje, iz čigave perspektive vstopiti v zgodbo, da zaobjame vso atmosfero in hkrati jasno izlušči svojo poanto?

 

- - -

 

KOŽ ob 18:00: Peter Ribič: Oskrba okrasnih grmov spomladi

Predavanje

Prebujajoča pomlad je čas, ko obrezujemo cvetoče listopadne grmovnice. Pri rezi okrasne drevnine veljajo pravila, ki jih moramo poznati, da nam bodo rastline dobro uspevale ter vsako leto bujno cvetele. V kolikor namreč izvajamo rez ob nepravem času in na nestrokovnem način, s tem porušimo ravnovesje v rastlini. Katera so ta pravila rezi boste izvedeli, če se pridružite predavanju o oskrbi okrasnih grmov v spomladanskem času.

Peter Ribič je zaposlen na Biotehničnem centru Naklo.

Brez vstopnine

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Miran Tepeš in Veliki trije

Jadralsko potopisno predavanje Okoli Avstralije in Tasmanije in predstavitev knjige Veliki trije.

Miran Tepeš je slovenski javnosti poznan predvsem kot bivši vrhunski smučarski skakalec, ljubitelji jadranja pa poznajo tudi njegov drugi obraz. Miran je namreč strasten jadralec ki večino svojega prostega časa že vrsto let preživi na svetovnih oceanih na krovu svoje jadrnice Skokice.

Z jadranja okoli najmanjše celine in z izletov v notranjost Tasmanije in Avstralije nam bo Miran pripravil potopisno predavanje ob fotografijah in videih.

O jadralskih poteh okoli sveta je Miran v preteklih letih napisal tri knjige: Z vetrom, Proti soncu in Veliki trije. Slednja je izšla v februarju 2018 in to knjigo nam bo avtor na srečanju tudi predstavil.

 

Kino Šiška, Kamera 19:00: Valerie Wolf Gang: RESNIČNOSTNI ŠOV: PROJEKT VIVARIJ

cikel samostojnih razstav

Režiserka in videastka Valerie Wolf Gang z instalacijo ponuja alternativo popreprostenim, komercialnim, ponižujočim in neinteligentnim TV vsebinam, ki jih srečujemo dnevno.

Gledalec je vabljen pred TV sprejemnik, ki ponuja mirno, zabavno in sproščujočo alternativo današnjim TV vsebinam, polnim brezsramnih oglaševalskih kampanj in popreprostenih programov. Znotraj posameznega ekrana se namesto tekmovalcev resničnostnih šovov tokrat skrivajo rastline, ki tvorijo miniaturno pokrajino, ki gledalca v naslanjaču sprošča in prinaša pravi košček narave v udobje domače dnevne sobe ali razstavnega prostora.

Umetnica skupek živih organizmov obravnava kot video posnetek, v katerem išče kompozicije, barve, teksture in posledično občutke. Zelo počasen posnetek, ki živi znotraj TV ekrana, spremlja tudi zvočna slika, ki oriše unikatno zgodbo, ki posameznega gledalca premakne v humoren, sproščen, a kritičen svet umetničine ustvarjalnosti. Po koncu razstave bosta dve instalaciji naprodaj, s čimer lahko postaneta del zbirke odkupne družbe, umetniško delo pa lahko spremeni svet izven razstavnih prostorov s finančno podporo dobrodelni organizaciji, ki dnevno pomaga najšibkejšim članom naše družbe.

Valerie Wolf Gang (1990) je leta 2015 magistrirala iz Filma in sodobnih umetniških praks na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, tekom študija pa se je izpopolnjevala tako na Češkem (Filmová a televizní fakulta akademie múzických umění v Praze – FAMU) kot tudi na Portugalskem (Escola Superior de Artes e Design de Caldas Da Rainha – ESAD). Za seboj ima umetniške rezidence v ZDA, Singapurju, Avstriji, Srbiji, na Nizozemskem, Kitajskem ipd. Svoje delo je predstavljala na večjih skupinskih in samostojnih razstavah v tujini ter doma, zanj pa je prejela tudi številne nominacije in nagrade.

Svoje na prvi pogled humorne instalacije nadgrajuje z eksplicitno in izostreno družbeno kritiko našega časa in dogajanja. Večplasten intermedijski jezik, ki ga je umetnica skozi leta ustvarjanja izoblikovala, služi ne samo kot opomin vsakdanjemu kritičnemu mišljenju, temveč prostor “visoke umetnosti” spreminja v distopično okolje, ki se sodobni družbi približuje/oddaljuje s posameznikovo izkušnjo. Trenutno deluje v Ljubljani in predava na Univerzi v Novi Gorici ter vodi delavnice filmske vzgoje in sodobnih umetniških praks v sodelovanju z različnimi neodvisnimi organizacijami doma ter v tujini.

Cikel samostojnih razstav je niz razstavnih projektov v zgornjem preddverju Kina Šiška, ki ga vsako leto pripravlja kurator ali kuratorka mlajše generacije.

Kuratorka: Tia Čiček.
Organizacija: Kino Šiška.
Produkcija: Kino Šiška in UV Arthouse.
Tehnična podpora: Urša Bonelli Potokar.

vstop prost

 

Pocket Teater Studio ob 19:00: Nežka Struc: Nihanja

Pesnice o pesnicah, vodi: Barbara Korun

Brez vstopnine

 

Knjižnica Jožeta Mazovca ob 19:00: Nina Novak Oiseau, pogovorni večer

Brez vstopnine

Pesnica, pisateljica, kantavtorica in kritičarka Nina Novak Oiseau ima dar za pripovedovanje o drobnih rečeh, ki jih uzre in začuti. Njen romaneskni prvenec Kjer morje poljublja nebo nam z bogatim pesniškim jezikom predstavi ganljivo in neuničljivo vez med bratom in sestro. Spregovori tudi o samoti, nevidnosti, medkulturnih razlikah in nestrpnosti do razseljencev. Avtorica nam bo ob spremljavi na kitaro zapela tudi nekaj svojih pesmi. Pogovor iz cikla Življenjska popotovanja bo vodila Mateja Hana Hočevar.

 

Trubarjeva hiša literature ob 17:00: Vpogled in delo s sanjami v gestalt psihoterapiji (delavnica)

Gotovo se sprašujete, kaj vam določene sanje govorijo, zakaj so se vas tako močno dotaknile, morda iščete razlago sanj v literaturi, zgodovini, astrologiji, preko psihoanalize? Pomen vaših sanj si lahko razložite le vi. Vas zanima kakšna je ta samo-refllekcijska tehnika? Vabljeni na delavnico, na kateri bomo preko gestalt tehnike v paru raziskovali pomen vaših dragocenih sanj. Na delavnico se prijavite v paru z osebo, ki ji zaupate, ste povezani, prav tako pa vsaka oseba s seboj prinese zapisane ali v spominu dobro ohranjene sanje, ki so vam osebno pomembne (stare ali nove).

Prijave sprejemamo na naslov: @email 11. marca 2018 oziroma do zapolnitve prostih mest. Izvajalki: Maja Gostič in Anja Ibrčič.

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinodvor:

19:00 Žarek v srcu (Un beau soleil intérieur), Claire Denis / Francija / 2017 / 95'

Čuten, duhovit in pretanjen film francoske režiserke Claire Denis, navdahnjen s knjigo Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, nas popelje skozi prizore iz življenja ženske, ki neutrudno išče ljubezen … končno pravo ljubezen.

21:00 Foxtrot, Samuel Maoz / Izrael, Francija, Nemčija, Švica / 2017 / 114'

Neprizanesljiv, a sočuten portret družbe, ujete v brezkončen ples s travmatično preteklostjo.

Mala dvorana:

19:15 Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

21:15 Odraščanje, Siniša Gačić, Dominik Mencej / Slovenija / 2017 / 79'

Intimni portret štirimesečnega Tiborja in njegovih mam Daje in Jedrt, ki se podata v boj proti diskriminaciji svoje družine.

 

Komuna:

18:15 Oblika vode (The Shape of Water), domišljijska romantična drama, Guillermo Del Toro, ZDA, 123'

20:30 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'