DNEVNI DEL

 

.: 1 :.

KINO

 

Dvorana Kinodvora // 16.15 // Samota

Stari Gunnar živi mirno in preprosto življenje na samotni kmetiji na islandskem podeželju. Nekega dne pa ga obišče možakar s kravato, ki ga obvesti, da bo moral zaradi gradnje jezu zapustiti svoj dom. Gunnar stoično sprejme odškodnino, proda svoje konje in se preseli v mesto. Tam spozna desetletnega Arija, ki po soseski raznaša časopise …

Prvenec islandske režiserke je topla, a nikoli sentimentalna zgodba o utehi, ki jo lahko prinese nepričakovano prijateljstvo.

 

 

Dvorana Kinodvora // 17.00 // V tišini življenja

Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta ima pripravljen govor za svoj pogreb, izbrano ima tudi parcelo na pokopališču. Pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.

V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.

 

 

Slovesnka Kinoteka // 17.00 // Ali je bilo kaj avantgardnega?

Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.

 

 

 

---

 

VEČERNI DEL

 

.: 1 :.

GLASBA

 

Klub Gromka // 21.00 // Better Live / Defonija: HERMAN / SAVSKI (SI) + KAKALIAGOU / TANTANOZI (GR/CH/AT)

Kakor se uvodoma že Bogdana Herman in Borut Savski z zaklinjanji, parlandom, cantandom, ballandom in še čim podata v neslutena območja med ljudskostjo, avantgardo, eksperimentom, med akustičnim in elektrofonskim podjetjem, tako se naši gostji iz Grčije srečata z nevsakdanjim inštrumentarijem (rog in flavta) in se kot taki podata k čisto drugačnim zvočnim raziskavam in v zmerom mikavno improvizacijsko igro v dvoje.

 

 

Kino Šiška // od 19h dalje // MENT

19.15 – Yalla Miku

19.55 – Kosmonauci

20.35 – Σtella

21.25 – auto

22.05 – Lander & Adriaan

22.50 – Gilles Peterson

 

 

Kosovelova dvorana CD // 19.30 // Koncert Mladi mladim

Miha Grmek Seražin (2000): 
Preludij v a-molu

Carl Philipp Emanuel Bach (1714–1788):
Sonata Flauto Traverso solo senza Basso v a-molu Wq 132/H 562
Poco Adagio
Allegro 
Allegro 

Krzysztof Penderecki (1933–2020): 
Preludij za klarinet solo

Edison Denisov (1929–1996):
Sonata za solo klarinet
Lento, poco rubato
Allegro giusto

*

Frank Martin (1890–1974):
Ballade

Folke Rabe (1935–2017):
Basta za pozavno solo

Nino Rota (1911–1979):
Koncert za pozavno in orkester
Allegro giusto
Lento, ben ritmato
Allegro moderato

Peter Tovornik (1993):
Tromboza

 

 

 

.: 2 :.

TEATER IN POGOVORI

 

Španski borci // 20.00 // Amaterski tihotapci

Izhajajoč iz osebnih spominov in zgodovinskih pričevanj o vsakdanjih dejanjih poguma in iznajdljivosti, majhnih uporih v majhnih užitkih s tihotapljenjem vsakdanjih dobrin, kot so cigarete, revije ali kavbojke – in zastavljanjem telesa – prek mesta, ki ga deli zgodovinska meja – in politični sistem, Amaterski tihotapci (2024) prek meje »četrte stene« tihotapijo ganljivo predstavo o pripadnosti skupnosti, skupni, obči človeškosti in hrepenenju po njej.

 

 

Anton Podbevšek Teater, NM // 20.00 // POČEMUČKA: 150 BPM

150 BPM je glasbeno-gledališko predavanje s srčnim utripom. V središče tako simbolno kot dejansko postavi motiv kože - čutila, platna ter meje telesa - in jo uporabi kot vzvod za tematiziranje sodobnosti, v kateri med drugim prepoznava simptom preobilja zunanjih dražljajev, mimobežnih informacij in podob. 

 

 

Dvorana Alme Karlin // 19.00 // Umetna inteligenca, pogovorni roboti in identiteta I Konec knjige in izzivi religijskega mišljenja v dobi tekstualnosti

Umetna inteligenca, pogovorni roboti in identiteta
Prof. dr. Vojko Strahovnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Teološka fakulteta

Predavanje naslavlja temo interakcije med ljudmi in sistemi umetne inteligence, zlasti sistemi, ki jih imenujemo veliki jezikovni modeli ter so podlaga pogovornim robotom. Vprašanj, ki to interakcijo spremljajo, se bomo dotaknili predvsem z vidika identitete. Ključno vprašanje bo, kako se identiteta (v najširšem mogočem smislu, ki zaobjema tako identiteto nasploh kot tudi njene posamezne vidike, npr. moralno, spoznavno in versko identiteto) dojema in (pre)oblikuje v interakciji med človekom in umetno inteligenco. 

Konec knjige in izzivi religijskega mišljenja v dobi tekstualnosti
Doc. dr. Luka Trebežnik, ZRS Koper (Inštitut za filozofske in religijske študije) in Univerza Alma Mater Europaea – Fakulteta ISH 

Predavanje se bo posvetilo vprašanju, kaj konec knjige, predvsem kot konec določenega načina branja in pristopanja k resnici, pomeni za religije, ki so na Zahodu strukturirane ravno kot religije knjige. Doba digitalne tekstualnosti nas postavlja pred hermenevtične izzive, ki so v marsičem v popolnem nasprotju s starimi religijskimi načini interpretiranja sveta. Stare knjige so med drugim prinašale jasen začetek in konec, s tem pa zgodovino in smisel, po drugi strani pa nam danes postaja vedno bolj jasno, da digitalna mreža (kot absolutno prevladujoč način sodobnega tvorjenja, hranjenja in prenašanja pomena) nima ne jasno določenega začetka ne kraja. Kakšne so možnosti, da religije, ki dejansko temeljijo na ideji, da je že na začetku bila beseda, presežejo dobo knjige in v polnosti afirmirajo dobo tekstualnosti?