Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Tokrat bo skrivnostno pleme veganov z udeležbo raziskovala ekipa Zlate žile, ki bo - kot veleva običaj domorodcev - postregla s slastno lečino čorbo, s praženim krompirjem ter s kupom zelenjave v takšnih in drugačnih oblikah. Na čast bogovom vselej uporne vegetacije pa se bomo posladkali s kuskusom s suhim sadjem.

 

Klub Gromka ob 21:30: JAM SEŠN: CIK CAK RELOADED (Slo)

Bor Zakonjšek - el kitara, Jure Capuder 'Capi' - el bas, Kristjan Buzeti 'Kiki' - bobni.

Mešanica jazza, fusiona, afriške psihadelije. Sledi jam - oder je vaš.

 

Menza pri koritu ob 22:00: Jooklo duo + Sinergia Elettronica (Italija, Nemčija)

Italijanska saksofonistka Virginia Genta in bobnar David Vanzan, ki sta v Menzi pri koritu nazadnje igrala pred dvema letoma v navezi z Markom Karlovčcem in N’tokom, se tokrat predstavljata v dvojni vlogi: s svojo primarno zasedbo, Jooklo Duom, in novo skupino Sinergia Elettronica, v kateri se jima pridružujejo trije člani stuttgartskega kolektiva Metabolismus.

Jooklo Duo:

Virginia Genta - saksofoni

David Vanzan - bobni

Virginia Genta je samoukinja na saksofonih, flavtah, klarinetu in tolkalih. Od leta 2003 deluje z bobnarjem in tolkalcem Davidom Vanzanom v številnih projektih, kot so Jooklo Duo, Neokarma Jooklo Trio (Sekstet, Oktet, Experience), Golden Jooklo Age in Jooklo Finnish Quartet. Z igranjem je prek improvizacije začela že zelo zgodaj, spontanost pa je zaznamovala tudi vse njene nadaljnje glasbene podvige, v katerih raziskuje in izraža globoko povezanost z vesoljem. Ta pristop jo vodi tudi na področju likovnega ustvarjanja. V zadnjih letih je izvedla na stotine koncertov in snemalnih sessionov ter izdajala plošče pri založbah Qbico, Conspiracy in lastni Troglosound. Igrala je z glasbeniki, kot so Chris Corsano, Paul Flaherty, Bill Nace, Sonny Simmons, Daniel Carter, Sabir Mateen, John Blum, John Paul Jones (Led Zeppelin), Takehisa Kosugi (Taj Mahal Travellers), Sonic Youth, Hartmut Geerken, Famodou Don Moye, Makoto Kawabata, Andrew Barker, Muruga Booker, Raymond Strid itd. Kot glasbenica sodeluje tudi z Merce Cunningham Dance Company.

David Vanzan je bobnar, tolkalec in multi-instrumentalist mlajše avantgardne generacije. Od leta 2003 deluje s saksofonistko Virginio Gento v številnih projektih, kot so Jooklo Duo, Neokarma Jooklo Trio (Sekstet, Oktet, Experience), Golden Jooklo Age in Jooklo Finnish Quartet. Intenzivno se ukvarja s kombiniranjem »jazza« in »free« glasbe ter raziskovanjem zvokov različnih kultur. Vse to se izrazi v njegovem igranju bobnarskega seta, ki ga oplemeniti z dodatnimi tolkalnimi elementi in včasih tudi elektronskimi zvoki. Udejstvuje se tudi kot solist. V zadnjih letih je izvedel na stotine koncertov ter sodeloval z umetniki, kot so John Paul Jones (Led Zeppelin), Takehisa Kosugi (Taj Mahal Travellers), Merce Cunningham Dance Company, Hartmut Geerken, Makoto Kawabata, Andrew Barker, Muruga Booker, Giorgio Pacoring itd. Intenzivno je koncertiral po Evropi, Skandinaviji, Veliki Britaniji, ZDA ter odpiral koncerte zasedb, kot so Sonic Youth, Borbetomagus, saksofonista Sonnyja Simmonsa ter mnogih drugih. Sodeloval je tudi v številnih snemalnih sessionih, ki so kot vinilne plošče, CD-ji in kasete izšli pri založbah Qbico, Conspiracy, Troglosound.

Sinergia Elettronica:

Druga zasedba se imenuje Sinergia Elettronica, v njej pa poleg Virginie in Davida z zvokom eksperimentirajo še člani stuttgartskega kolektiva Metabolismus oziroma njegov elektronski oddelek Umwurf, Moritz Finkbeiner, Werner Nötzel, Thilo Kuhn in Thomas Schätzl. Peterica je začela sodelovati lani, ko sta izšla tudi njena prva albuma, Dimensione Parallela in Live Blob. Svoje početje opisujejo kot “analogne elektroakustične sanje”, za lažjo predstavo pa povejmo, da njihov izraz temelji na rabi analognih mašin, starinskih sintetizatorjev, megnetnega traku in procesiranih akustičnih inšturmentov.

Vstopnina: 5 €.

 

Muska izven:

 

Klub CD ob 20:00: Reijseger / Fraanje / Sylla

Cankarjevi torki

Ernst Reijseger, violončelo;

Harmen Fraanje, klavir;

Mola Sylla, glas, xalam, mbira

Ernst Reijseger je virtuozen violončelist, ki pričara sanjskost Bachovih variacij ter se obenem predaja Mingusovskim basovskim linijam hard bopa in celo ročnemu bobnanju v afriškem slogu. Pianist Harmen Fraanje snuje domišljene melodije na stičišču klasične glasbe in jazza, senegalski glasbenik Mola Sylla pa s presunljivim glasom in očarljivim izborom afriških glasbil poustvarja kulturno tradicijo lastnega naroda. Njihov izvirni glasbeni spoj zvrsti ne samo povezuje, temveč med njimi tudi prehaja. Glasba tria se preobrazi iz silovite dramatičnosti v dobrovoljno igrivost. Poleg tega, da člani sestava pogumno raziskujejo nove smeri, so zavezani užitku nastopanja v živo. Kombinacija glasbenikov in glasbil zagotavlja pristen zvok in edinstveno izkušnjo; duhovit, velikodušen svet, v katerem izliv briljantne improvizacije brzda neizprosna tehnika.

"Popolnoma po naključju sem naletel na velikega pianista in angelskega pevca, ki oplemenitita mojo igro in jaz njuno. Gre za živi organizem, ne koncept. Nič demokracije, temveč senzibilen kolektiv. Igramo osebnostno 'branje' svojega gradiva. To pomeni, da se forma izoblikuje med igranjem. Strukture ne določimo vnaprej. Trio vadi samo variacije in možnosti medsebojnega ga sporazumevanja. To omogoča presenetljivo glasbo z iskreno izraznostjo." (Ernst Reijseger)

O albumu Down Deep (založba Winter & Winter)

"Ta izjemni album je najradikalnejša strnitev jazza, afriških in klasičnih elementov, kar sem jih slišal." (Sydney Morning Herald)

"Dolgo pričakovani prvenec navdušujočega tria z izoblikovanim lastnim jezikom: morda ga ne bomo takoj razumeli, nedvomno pa ga bomo odkrito občutili." (All About Jazz)

 

Hostel Celica ob 21:00: Duo Aritmija

Kitarski duo

Šemsudin Džopa Dino

Tilen Stepišnik

Sledil bo Celični Etno jam.

Vstop prost.

 

Teater, razstave, predavanja:

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Fiziki, Satirična drama

Začetek diši po kriminalki. V elitni psihiatrični bolnišnici ugledne doktorice Mathilde von Zahnd (Bernarda Oman) policijski inšpektor (Jurij Drevenšek) preiskuje okoliščine, v katerih se je zgodil umor. Primer je takoj rešen, morilec je namreč znan: gre za enega od pacientov. Podoben zločin pa se je zgodil tudi pred kratkim. Avtor v uvodu k igri napove, da "se bomo strogo držali enotnosti kraja, časa in dejanja", kajti "dejanju, ki se godi med norci, je kos samo klasična drama". In res se celotno dogajanje bliskovito odvije v salonu omenjene ustanove v vsega skupaj nekaj urah.

V omenjenem sanatoriju prebivajo trije fiziki. Eden je prepričan, da je Isaac Newton (Uroš Smolej), drugi se ima za Alberta Einsteina (Gašper Tič), tretjemu, Johannu Wilhelmu Möbiusu (Boris Ostan), pa se prikazuje kralj Salomon. Vsi trije so izjemno nadarjeni znanstveniki, meja med genialnostjo in norostjo pa je tanka. Toda v drugem dejanju se zgodi presenetljiv preobrat in nenadoma nič več ni vse tako jasno. Je mogoče, da ti veleumi norost le hlinijo? Le kaj tiči za vsem skupaj? Ima tudi slavna doktorica svoje načrte? Kdo bo koga prelisičil? Začne se igra razkrinkavanj, avtor izjemno spretno in duhovito sprevrača vsako na novo ugotovljeno resnico, da je gledalec ves na trnih. Vse bolj postaja jasno, da je norišnica prispodoba za naš svet.

Fiziki so ena najbolj znanih iger švicarskega dramatika Friedricha Dürrenmatta. Napisana je bila leta 1961, uprizorjena pa leta 1962 – v času, ko je bila hladna vojna med Vzhodom in Zahodom na vrhuncu in je pretila nevarnost uporabe jedrskega orožja. Ob naglem in nezadržnem znanstveno-tehnološkem razvoju se sprožajo številna vprašanja tudi danes in razmišljanja o možnostih zlorab novih znanstvenih odkritij v politične namene prav tako burijo duhove, kot so jih v času nastanka te igre.

Po podatkih letopisa Slovenskega gledališkega muzeja so dela Friedricha Dürrenmatta na slovenskih odrih uprizorili štirinajstkrat; to so Obisk stare gospe, Romulus Veliki, Fiziki, Meteor, Prekrščevalci, Play Strindberg, Zakon gospoda Mississippija. Prva slovenska uprizoritev Fizikov je bila 16. januarja 1963 v SNG Drama Ljubljana v režiji Andreja Hienga.

mala scena ob 20:00: Cafe Dada

Revolucionarji in neprilagojenci iz švicarskega Cabareta Voltaire

Skupina mladih umetnikov je 5. februarja 1916, sredi prve svetovne vojne, v Zürichu odprla kultni nočni lokal s kulturnim programom. Šestčlansko moštvo – tj. pet mladeničev in mladenka (Hugo Ball, Emmy Hennings, Tristan Tzara, Richard Huelsenbeck, Jean Arp in Marcel Janco), ki so pred vojno iz različnih držav pobegnili v Švico –, je naslednjih nekaj mesecev neumorno pripravljalo večere nenavadnih recitalov, plesov, glasbe in razstav, ki so napadali in smešili obstoječo kulturo in družbeni red. Imenovali so jih izumitelji, norci, revolucionarji, neprilagojenci in sanjači.

Mlada generacija slovenskih dadaistov

Jaša Koceli se je z ustvarjalnim nabojem mladine, ki ne ve, kako biti mlada srečal že med študijem režije na AGRFT, ko je prevedel dramo Tristana Tzaraja, zdaj pa je za Mestno gledališče ljubljansko zbral gradivo po motivih del velikih dadaistov, ga prevedel in s stalno ekipo sodelavcev uredil za uprizoritev na Mali sceni. Prostor je po dimenzijah podoben originalnemu Cabaretu Voltaire; oder za nastopanje in klavir stojita na istih pozicijah kot leta 1916 v Zürichu. Režiser poudarja, da gre za generacijsko gledališko ustvarjalnico z izjemnimi mladimi igralci: Matej Puc, Nina Rakovec, Domen Valič, Jernej Gašperin, Jure Henigman in Jure Kopušar so Hugo Ball, Emmy Hennings, Tristan Tzara, Richard Huelsenbeck, Jean Arp in Marcel Janco. Vsi člani umetniške in igralske ekipe so iz generacije osemdesetih – približno istih let kot prvi dadaisti. Dado so posvojili kot idejo o novem, udarnem in svežem, ki presega razum in logiko. V predstavi je nabor največjih dadaističnih biserov: pesmi, manifesti, odlomki, anekdote in razni zapisi – vse pa je zaokroženo v formo kabaretnega večera.

(po motivih del prvih dadaistov), 2013

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Norman Allen: Zadnji ples Nižinskega

Režija: Marko Mlačnik

Vaclav Nižinski (1890–1950) je bil ruski baletnik in koreograf poljskega rodu, njegova bleščeča umetniška pot pa se je zaradi shizofrenije končala leta 1919 in sledila je tridesetletna hospitalizacija v različnih psihiatričnih klinikah.

Marko Mlačnik izhaja iz misli, da je prav ples, balet, gib temelj osebnostnega fenomena Nižinski. So plesalci res "božji akrobati", kot je dejala Marta Graham? Sploh obstaja meja med genijem in norcem? Kako se na shizofrenijo in dolgoletno osamitev odziva telo?

Pri ustvarjanju predstave o Nižinskem in njegovem fenomenu je skupina pod vodstvom Marka Mlačnika uporabljala različne vire, med drugim tudi dnevnik Vaclava Nižinskega, ki ga je skrbno pisal v tednih pred dokončnim psihičnim zlomom, in izjemno bogate in zanimive spomine Bronislave Nižinske na skupno življenje in ustvarjanje z bratom, Zgodnji spomini.

 

Mala drama ob 20:00: Alkestida

Zgodba o ženi, ki se žrtvuje in umre namesto moža, pa jo po tem razboriti polbog vrne v življenje, je prežeta z ironijo in črnim humorjem. Kljub mitski osnovi zveni presenetljivo sodobno, zlasti v pretanjenem razkrivanju človeških strahov in šibkosti, razlik med spoloma in konfliktov med generacijami, ki se od antičnih časov do danes niso prav veliko spremenili.

"Zakon med možem in ženo prinaša več žalosti kakor veselja."

Evripid

Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Škrip Inc.

Karizmatična trojica blesti /.../ "In ko enkrat niti Laibach niti elanke niso več sveti, se na odru lahko zgodi vse. In tudi se." (Deja Crnović; siol.net, 19. 12. 2013)

"Človek, zasluži si ime," je premišljeno izpeljano ključno sporočilo predstave Škrip Inc." (Nenad Jelesijević; Radio Študent, 20. 12. 2013)

"V vrsti hibridnih glasbeno-scenskih dogodkov je iztekajoče se leto oplemenitil projekt Škrip Inc., v katerem se Jelena Rusjan, Kristina Gorovska in Tina Perić ostro, vendar tudi sila duhovito lotevajo potrošniškega vsakdana." (kul; Dnevnik, 31. 12. 2013)

"Za nas gotovo eden najboljših kulturnih angažmajev letošnjega leta. Hudomušno kritično, na meji zmerne norosti." (Špela Kožar; Studio City, 16. 12. 2013)

Škip Inc. Ko lahko brez strahu, da bi kaj izgubili, poveste, kaj vas moti. In brez slabe vesti zaupate svoje skrivnosti. Kjer ste lahko zavezani, pa vseeno svobodni. Kjer ne štejejo napake, ampak vi. Tisti topli občutek, da ste med svojimi. Škrip Inc. V našem življenju prevladuje vera v magijo. Težimo k popolnemu užitku, nenehno in za vedno. Prebijamo se skozi šum. Najboljše stvari se dogajajo tam, kjer nas ni. Vedno zamujamo. Ne razmišljamo več o tem, kdo smo. Ni časa. Kaj potrebujemo? Škrip Inc. Pomembna civilizacijska pridobitev je človekovo delo, ki omogoča preživetje in osebno rast. Če pa se prelevi še v dober posel, potem se nimamo več česa bati; meje med umetnostjo in življenjem se zabrišejo same od sebe. In vsak je lahko slaven več kot 15 minut. Vse neprestano deluje in vsak bo v prihodnje doživel trenutek svojega ponovnega rojstva. Škrip Inc.

Škrip Inc. so:

Jelena Rusjan, Kristina Gorovska in Tina Perić + Neja Tomšič

 

Lutkovno gledališče Ljubljana ob 19:00: Snežna kraljica

Pravljica Hansa Christiana Andersena, ki je hotel biti igralec, romanopisec in dramatik, postal pa je eden izmed najbolj priljubljenih avtorjev otroških pravljic, je zgodba o dveh prijateljih, zgodba o iskanju izgubljene polovice, o odpuščanju, odrešitvi, ljubezni in odraščanju.

Hudobni škrat je izdelal zrcalo, ki je kazalo najgrše in najslabše plati ljudi. Odsev lepega se je spačil v grdo, resnica je postala laž, iz dobrote je velo sovraštvo. Poslal je zrcalo širom sveta in z njim kvaril ljudi, dokler se niso skoraj vsi zdeli sebi in drugim grdi, umazani in pokvarjeni. A to mu ni bilo dovolj, hotel je spriditi tudi nebo. Više in više je dvigoval zrcalo v svojem pohlepu, vse hitreje, vse močneje, dokler se zrcalo ni raztreščilo na milijone, bilijone, kvadrilijone drobnih koščkov, ki so se razpršili po svetu. Še zdaj se koščki vrtinčijo po nebu in kadar se komu zarijejo v oko, ta ne vidi več lepega. Komur se zarijejo v srce, ta postane hudoben …



V velikem mestu, kjer je bilo toliko ljudi in hiš, kjer ni niti dovolj prostora, da bi imel vsak človek majhen vrt, in kjer se mora večina zadovoljiti s cvetlicami v lončkih, sta živela dva siromašna otroka, Kaj in Gerda, ki sta imela malo večji vrt kakor en sam cvetlični lonček. Bilo je poletje in njune vrtnice so bile čudovite. Poletje je minilo, prišla je jesen in za njo zima.



Vrtnice odcvetajo,


tiho se obletajo –


v novoletne jelke čar


vodi nas čas vladar.

 

Botanični vrt ob 18:00: Prezrte čebele

Čebele so kot opraševalke mnogih rastlin nepogrešljive za obstanek kopenskih življenjskih združb. V Sloveniji smo doslej našli 560 vrst divjih čebel. Razlikujejo se po življenjskih navadah in prilagoditvah na svoje rastlinske gostiteljice.

Predaval bo dr. Andrej Gogala, biolog, zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot kustos za entomologijo. Leta 1997 je doktoriral z disertacijo o divjih čebelah Slovenije.

 

Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6 ob 18:00: Radio Študent v okviru projekta D.E.P.R.A.2 vabi na pogovor o evropski kulturni politiki.

Vsakodnevno se v javnosti in medijih razpravlja o številnih evropskih politikah, predvsem finančnih, ob tem pa skoraj umanjka razprava o tistih politikah in ukrepih, ki na ravni Evropske unije krojijo usodo kulturne in umetniške produkcije. Temu se ne gre čuditi, kajti zdi se, kot da so razprave o finančnih in drugih sorodnih politikah zasenčile vsa druga področja družbenega ustvarjanja, še posebej kulturo in umetnost.

Zato Radio Študent v okviru projekta D.E.P.R.A.2 odpira razpravo o tem, kaj in če kaj, je evropska kulturna politika, kakšne so njene temeljne strateške smernice, na kakšnih pravnih podlagah temelji in nemara najbolj pomembno, kakšni so njeni učinki.

Gostje okrogle mize:

- Vesna Čopič, raziskovalka kulturnih politik, docentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani,

- Maja Breznik, raziskovalka kulturnih politik in raziskovalka na Mirovnem inštitutu v Ljubljani,

- Jurij Krpan, direktor in kurator Galerije Kapelica,

- Jedrt Jež Furlan, Mreža sodobnega plesa.

Moderator:

- Robert Bobnič, urednik Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent

Za pomoč pri organizaciji okrogle mize se zahvaljujemo Zavodu SCCA-Ljubljana.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Urne zgodbe

Vabimo vas na drugi večer potenja za računalniki, ustvarjanja v živo, pod lučmi kamer, na večer branj svežih kratkih zgodb, še toplih iz tiskalnika in hitrih, prodornih kritik prebranega.

Pisati si bodo tokrat upali: David Čeh, Patrik Holz, Anja Mikuž, Marina Bahovec, Ana Marija Garafol in Mija Lan. Gostja večera bo Dijana Matković, z nami pa bodo tudi – kakor vselej – Urban Vovk, Andrej Blatnik in Anja Radaljac. Upajte si večer preživeti z nami!

 

Galerija Kapelica ob 20h: JOCHEN ZEIRZER: 'Trivial Motion'

V Kapelici bo na ogled zbirka strojev na presečišču robotov in gibljivih slik, s katero avtor ustvarja projekcijsko površino za razmišljanje o tehnologiji, odnosu med človekom in strojem ter sodobnosti človeške vrste.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

19:00 Pogoji (in) možnosti

Žepar (Pickpocket), Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp

Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga vsi okrog njega smatrajo za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi.

21:00 Postaje spoznavanja artikulacije filma študentov Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici

Bera filmskih izdelkov, nastalih v študijskem procesu raziskovanja filmsko izraznih metod, od študijskih začetkov do vpetosti v mednarodne projekte. Študentje v sklopu programov Digitalne umetnosti in prakse v različnih modulih (animacija, fotografija, videofilm, novi mediji), Medijske umetnosti in prakse (magistrski program) ter v teoretičnem in zgodovinskem polju umetnosti raziskujejo in ustvarjajo v kontekstualnih okoljih (okolje filma, kreativnih industrij in sodobnih umetnosti). Vse to v okvirih mlade in dinamične šole, ki skozi interdisciplinarno sodelovanje v kontekstu sodobnih umetnosti in kreativnih medijev študentom omogoča, da lahko vsak medij raziskujejo v njegovi funkcionalni rabi in/ali kot avtorsko izrazno sredstvo.  Z izborom predvajanih filmov programa prvestopnje se bomo podali na pot njihovih raziskovanj, izobraževanja in kreativnih procesov, v katerih prikazujejo svoja videnja konteksta sveta v katerem živijo. V šoli in izven nje!

Projekcijam sledi pogovor z avtorji. Vstop prost.

 

Kinodvor:

17:00 Okus po ljubezni (Dabba), Ritesh Batra, Indija / Francija / Nemčija / ZDA, 2013, DCP, 104'

Drobna dopisna romanca z ulic večmilijonske metropole nam razkrije, da lahko upanje včasih najdemo tam, kjer ga najmanj pričakujemo. Nagrada občinstva – Teden kritike, Cannes 2013.

19:00 Mlada in lepa (Jeune & jolie), François Ozon, Francija, 2013, DCP, 94

Portret sedemnajstletnega dekleta v štirih letnih časih in štirih pesmih. Najnovejši film Françoisa Ozona (Gospodinja, 8 žensk) je svetovno premiero doživel v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu.

21:00 Preteklost (Le passé), Asghar Farhadi, Francija / Italija, 2013, DCP, 130'

Film z oskarjem nagrajenega Asgharja Farhadija (Ločitev) je še ena intenzivna družinska drama, v kateri ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Režiser v slogu napete detektivke raziskuje zapletene medčloveške odnose in razkriva relativnost resnice. Film je Bérénice Bejo (Umetnik) prinesel nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.

 

Kino Komuna:

18:45 12 let suženj, zgodovinska drama, Steve McQueen, ZDA, Velika Britanija, 2013, 134'

21:15 Ona, komična romantična drama, Spike Jonze, ZDA, 2013, 126'