Do ovinka

Oddaja

Do ovinka

9. 4. 2018 - 16.30

Metelkova mesto:

Channel Zero ob 22:00: Dub Lab: Podgurska naveza V ponedeljek dobrodošli vsi, ki se želite pridružiti ekipi, ki bo iz sončnih vinogradov in zelenih dolin prinesla polno brento sočnih ritmov, težkih basov in pozitivnih vibracij. Skupaj bomo zabeležili nepozaben večer napolnjen z basovskimi linijami in dobro voljo.

Vstopnina: 3€

Glasba izven:

Klub Cankarjevega doma ob 19:30: Mladi mladim - Izbranci avdicije

Klasična glasba

Žan Tkalec, pozavna
Nika Tkalec, klavir

Spored:

Sergej Rahmaninov: Sonata za violončelo in klavir v g-molu - Andante

Jacques Castérède: Sonatina za pozavno in klavir
Stjepan Šulek: Sonata "Vox Gabrieli" za pozavno in klavir

Georges Bizet, prir. Robert Elkjer: Fantazija na teme iz opere Carmen
Arthur Pryor: Blue Bells of Scotland
Žan Tkalec (1991) je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Krško pri učitelju Franciju Arhu. Po končani nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Alešu Šnoflu. Leta 2015 je magistriral s pohvalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Dušanu Kranjcu, leta 2017 še na HMTM Hannover pri prof. Jonasu Bylundu. Je dobitnik več nagrad in priznanj: zmagovalec tekmovanja Felix Mendelssohn Bartholdy Hochschulwettbewerb 2016 v Berlinu, finalist tekmovanj Citta di Porcia leta 2015 in Aeolus v Düsseldorfu leta 2016, dobitnik štipendije Yamaha Music Fundation of Europe, Prešernove nagrade Akademije za glasbo. S trobilnim kvintetom je zmagovalec državnega tekmovanja TEMSIG in tudi mednarodnih tekmovanj: SVIREL 2014, Jan Koetsier Munich (Nemčija) 2014 idr. Kot solist je nastopil s Studio orkestrom Univerze v Berlinu, z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Orkestrom Slovenske vojske in s Pihalnim orkestrom Krško. Sodeloval je s številnimi orkestri: z radijskim orkestrom iz Hannovra, s komornim orkestrom iz Wernigerode, s Camerato Salzburg, s Simfoniki RTV Slovenija, HNK Opera Split idr. Posnel je CD s pianistko Niko Tkalec v Berlinu ter dva CD-ja s Trobilnim kvintetom Contrast. Od leta 2013 je redni član Orkestra Slovenske filharmonije.

Pianistka Nika Tkalec je končala nižjo glasbeno šolo pri prof. Branimirju Bilišku v Krškem ter šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je z odliko maturirala v razredu prof. Janeza Lovšeta. Leta 2011 je s posebno pohvalo summa cum laude diplomirala v razredu profesorja Tomaža Petrača. Dodatno se je izobraževala na Konservatoriju za glasbo v Madridu pri profesorici Pilar Bilbao. Kot solistka je igrala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom ljubljanske Opere, s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Krško, Pihalnim orkestrom Krško ter z Brass bandom Slovenije. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Redno koncertira na slovenskih odrih kot klavirska spremljevalka in komorna glasbenica. Sodeluje na festivalih (Lent, Samoborska glasbena jesen, EPTA, AS, Euritmia), v ciklih Glasbene mladine ljubljanske, na seminarjih, poletnih šolah (Celje, Radenci, Kranjska Gora, Dobrna, Podsreda), spremlja mlade na tekmovanjih, avdicijah in recitalih. S pozavnistom Žanom Tkalcem sta v Berlinu posnela zgoščenko. Zdaj deluje kot profesorica klavirja na Glasbeni šoli Vrhnika ter kot strokovna sodelavka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Vstopnina: 4 EUR

Kino Šiška:

Katedrala ob 20:00: RE_HUMANIZACIJA II., koncertni cikel

Osrednji cilji Re_humanizacije so vzpodbujanje razvoja novih umetniških kolektivov, vzpostavljanje in izmenjava naprednih ustvarjalnih procesov ter izvedba interdisciplinarnih zvočnih del, ki so plod vizij najmlajših generacij slovenskih glasbenih ustvarjalcev.

Na drugem od petih dogodkov letos bodo dela Damjana Tomoskija in Pie Podgornik, dveh mladih avtorjev, izbranih na razpisu, pod umetniškim vodstvom Dréja Hočevarja soustvarjali in izvedli uveljavljeni slovenski ustvarjalci Primož Sukič, Maja Osojnik, Simon Klavžar in Miha Blažič – N’toko.

Produkcija: Zavod Sploh v koprodukciji s Kinom Šiška

Na dan 2 €

Kavarna ob 21:00: IMPRONEDELJEK

V sodelovanju s priznanim pianistom in skladateljem Rokom Zalokarjem vas vabimo na redne ponedeljkove večere za vse željne prostega igranja, jamanja in deljenja oziroma iskanja glasbenih idej.

V domačem vzdušju naše kavarne navezujemo, krepimo in vedno znova obnavljamo stike s skupnostjo glasbenikov, ki delujejo pod skupnim imenovalcem improvizacije. Vsak večer bo otvorila zasedba, sestavljena za prav tisti večer, zatem pa je oder odprt za vse.

Začetna postava:

Luka Zabric – saksofon
Samo Hude – klavir
Matjaž Bajc – bas
Marko Lasič – bobni

vstop prost

Orto bar ob 22:00: Orto Fest 2018 - Dropped-D (SLO)

Grunge

Dropped-D je domača Alice In Chains tribute zasedba, ki se je prvič v živo pojavila v akustični formi leta 1998 in kmalu za tem začela tudi z električnimi nastopi po domačem terenu. Do leta 2010 se je postava prenavljala, do danes pa velja enaka in seveda tudi najbolj uigrana. Drži se bolj Layne Staley obdobja, njen nastanek je povsem ljubiteljske narave in niti pod razno tu ne gre za look-a-like produkcijo. Čista pristnost in nostalgija! Zasedbo sestavljajo Simon Vadnjal na vokalu, Primož Kranjc na kitari in vokalu, Vitja Yagas na basu in David Rebolj za bobni.

Vstopnina 5 €

Teater, predavanja, razstave:

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Šentjakobski oder ob 17:00: Lučka Regrat

Vsak regrat dobi enkrat lučko. Le kdo je še ni pihnil in potem opazoval zasanjanega lebdenja njenih malih lučk po zraku? A Lučka Regrat ni navadna lučka. In tudi ni navaden regrat. Ker bi se rada videla, se s travnika odpravi v mesto. Tam se ljudje gledajo v izložbe in hodijo v kino in v gledališče, da bi gledali sami sebe. Ljudje, izve Lučka, so nori sami nase. Vsako zrcalo pa jih ima tudi malo za norca, zato so ljudje žalostni, ker v ogledalih svojih pravih odsevov ne vidijo. Da bi uzrla kakšna v resnici je, mora Lučka Regrat premagati nekaj strahov, skleniti nekaj prijateljstev in prepotovati nekaj ovinkov in stranpoti.

Vstopnina: 5.00 €

Knjigarna LGL ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe: Matevž Müller bo otrokom prebral knjigi Prikazni ne potrkajo na vrata (avtorica Eulália Canal, izdala Celjska Mohorjeva družba) Trol in Oliver (avtor Adam Stower, izdala Založba Zala).

PROST VSTOP

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Rent

Muzikal

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson ga je prepletel z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.
Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.
Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih na pot junakov postavlja življenje, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Mjuzikel odlikuje vrsta spevnih songov, ki imajo močan izpovedni naboj, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.
Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996. Posthumno je prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo in nagrado tony za najboljši mjuzikel. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli tudi odmeven film.
Z Rentom se v MGL po nekaj letih vrača režiser Stanislav Moša, avtor nadvse uspešnih uprizoritev, kot so Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka.

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

Mala drama ob 20:00: Ponorela lokomotiva

"Današnji zločini povzročajo določeno izgubo individualnosti."
– Stanisław Ignacy Witkiewicz

Stanisław Ignacy Witkiewicz je eden najkompleksnejših avtorjev poljske in svetovne avantgarde. Danes sodi med klasike 20. stoletja. Ponorela lokomotiva (1923) na nevsakdanji in izjemno duhovit način povzema njegova umetniška in filozofska iskanja.
Strojevodja in kurjač, ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, skleneta, da bosta z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljivi vrhunec hitrosti in zanosa in videla, kako je na drugi strani. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak. Tako se nori poskus izkusiti katastrofo metafizičnih dimenzij sprevrže v "navadno" železniško nesrečo.

Ljudski dom Šentvid ob 21:00: Brez

Postdramska raziskava prisotnosti

He wears a mask, and his face grows to fit it.
(George Orwell)

Biti. Ne biti. Plus. Minus. Intimno. Javno. Tiho. Glasno. Osebno. Politično. Individualno. Skupno. Prisotno. Odsotno. Sem. Nisem. Z. Brez.
Naš pogled je pogojen z dualizmom in posledično antagonizmom, ki ga ta nosi v sebi. Na svet in nase gledamo skozi dualistična očala in če želimo videti ali upoštevati vse odtenke sivine, se moramo zavestno potruditi, da presežemo pogojeno dvojnost zavesti. Pogled na svet, ki je zgrajen iz nasprotij, predvideva, da ne moremo nasloviti ene strani kovanca, ne da bi ob tem naslovili tudi tisto drugo, torej njeno nasprotje. Če torej govorimo o brez, govorimo tudi o z. Če govorimo o prisotnosti, nehote ali hote prikličemo tudi odsotnost. In obratno.
Prisotnost ali s tujko (ki smo jo posvojili v uprizoritveni umetnosti) prezenca je ena izmed temeljnih prvin, s katerimi se ukvarjamo v gledališču. Igralčevo telo v prostoru in času, neposredno pred očmi gledalca, s svojo neponovljivo energijo in vsebino je tudi njegovo najpomembnejše in najmočnejše orodje, njegovo temeljno izrazno sredstvo. Tokrat se torej vračamo k osnovam – k telesu, glasu in njuni vsebini, k njuni prezenci. Ne zanimajo nas toliko interpretacija, zgodba, dramski liki ter ostali vidiki klasičnega dramskega gledališča. Zanima nas predvsem edinstvenost gledališke izkušnje tako za performerja kot za gledalca, ta edinstvenost pa se skriva v popolni prisotnosti znotraj sedanjega trenutka, znotraj tukaj in zdaj. Zelo pogosto se ravno ta pris(o)tnost izkaže za izjemno težaven izziv, tako v gledališču kot tudi v življenju, čeprav bi lahko rekli, da je gledališče v tem pogledu morda celo bolj neizprosno v svoji zgoščenosti časa in prostora: ujeti dragoceno pozornost gledalca tukaj in zdaj, jo držati in ne izpustiti, angažirati gledalca in mu spodbuditi domišljijo, mu ob tem odpreti pomembna vprašanja, ki smo si jih tudi sami zastavili, iznajti nek svoj lasten način … vse to pač ni mačji kašelj.
Vendarle pa je tudi to mogoče, če si le dovolimo razpreti lastne ranljivosti, če nikoli ne pozabimo na igrivost ter poskušamo gledati na stvari vsakokrat iz drugega zornega kota.
Skozi raziskovanje privrejo na plan različne vsebine in se vzpostavijo odnosi med njimi - osebno lahko postane politično, spontano in igrivo radikalno, intimno performativno, gledališče pa postane dogodek. V prvi vrsti nas pri tej raziskavi vodita radovednost in pogum. Brez strahu in samocenzure, a vendarle premišljeno.

Vstopnina: 5EUR

KOŽ ob 18:00: Avstrijska zgodovina, predstavitev knjige

Knjigo je napisal ugledni avstrijski zgodovinar prof. dr. Ernst Bruckmüller. Kot vse dosedanje knjige v zbirki Zgodovina držav in narodov bo zajela celotno avstrijsko zgodovino od najzgodnejše poselitve ozemlja današnje avstrijske države do začetka 21. stoletja. Uvodnemu delu o obdobju zgodnje naselitve in dobe do noriškega kraljestva sledijo poglavja o srednjeveški zgodovini, v katerih usmerja avtor pozornost predvsem k družbenemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju prebivalstva oz. naselij na ozemlju današnje avstrijske republike, pri tem pa seveda ves čas obravnava tudi politično zgodovino. Za slovenskega bralca bo posebej zanimiv njegov prikaz nastajanja mest, avstrijskih dežel oz. vojvodin ter oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in mreže cerkvenih ustanov, saj gre za proces, ki je tesno povezan z razvojem na slovenskem ozemlju. Osrednji del knjige je posvečen habsburškemu obdobju (do leta 1918), ki ga Bruckmüller – kot dober poznavalec tako habsburške kot slovenske zgodovine – predstavlja na izrazito uravnotežen in izviren način. Zadnja dva tematska sklopa v knjigi pa obravnavata Avstrijo pa razpadu Habsburške monarhije: prvo avstrijsko republiko, avtoritarno stanovsko državo (1934–1938), Avstrijo pod Hitlerjem in drugo avstrijsko republiko. Z Bruckmüllerjevo knjigo bomo tako na slovenskem knjižnem trgu dobili avstrijsko zgodovino, kakršne tudi Avstrijci še nimajo.

Knjigo bodo predstavili dr. Peter Vodopivec, dr. Peter Štih in dr. Marko Štuhec.

Brez vstopnine

Knjižnica Jožeta Mazovca (bralnica) ob 19:00: Miklavž Komelj, pogovorni večer

Pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj svojo zadnjo knjigo Liebestod razume kot doslej najbolj ključno pesniško sporočilo. Govoril bo o razmerju med življenjem in smrtjo, med našo končnostjo in neskončnostjo, o občutljivosti in izgubah, o Tomažu Šalamunu, ki ga je posebej zaznamoval in urejanju še neobjavljenih pesmi Srečka Kosovela ter zapuščine Jureta Detele. Pogovor iz cikla Življenjska popotovanja bo vodila Mateja Hana Hočevar.

Brez vstopnine

Klub Daktari ob 19:00: Literarni večer z Milanom Klečem

Ne sprejemam čestitk, da sem prenehal pisati.
- Milan Kleč, Knjige

Obveščemo vas, da se je pisatelj Milan Kleč upokojil. Ali to pomeni tudi, da bo prenehal pisati? Vabimo vas, da se nam v ponedeljek, 9. 4., ob 19. uri pridružite v Daktariju, kjer nas bo Milan seznanil glede naklonjenosti prihodnjim pisateljskim podvigom in spregovoril o svojem najnovejšem romanu Knjige. Z neustavljivim kronistom ljubljanskega družabnega življenja se bo pogovarjal Boštjan Narat.

Roman Knjige prikazuje avtorja, ki se – po njegovih lastnih besedah – na stara leta oklene branja. Pred nami tako razgrne spisek knjig, ki jih še ni prebral, ima pa trden namen, da se branja loti. Pripoved tako preskakuje s knjige na knjigo, z avtorja na avtorja, in hkrati na željo, da bi tudi avtor sam še kaj napisal. Ko se branja končno loti, ga zmotijo knjige, ki imajo nekatere dele podčrtane. Nato ga pri branju zmotijo posvetila v knjigah in hkrati želja, da bi v svoji prihodnji knjigi obravnaval prav posvetila. Da bi jih ustrezno raziskal in nabral zadostno število, odide v antikvariat, a tam z bridkostjo ugotovi, da je pred davnimi leti najhujše, najbolj neumno in najbolj osladno posvetilo napisal prav sam.

Milan Kleč (1954) je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih avtorjev, poznan je kot izvrsten prozni fabulator in kronist vsakdanjega življenja. Prejel je nagrado zlata ptica (1982) in sedem sekretarjev SKOJA (1989) ter istega leta, 1989, tudi Župančičevo nagrado. Leta 2006 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za književnost.

Brez vstopnine

Pritličje ob 19:00: Izvrševanje zakonodaje na področju prikritih delovnih razmerij

Slovenska delovna zakonodaja kot pravilo postavlja pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vse ostale, t.i. atipične oblike dela se smejo uporabljati le v izjemnih primerih in/ali ko obstaja določen razlog za njihovo rabo. V praksi je situacija bistveno drugačna - vemo, da je prva zaposlitev mladih atipična v 76% primerih, obenem strmo narašča število navidezno samozaposlenih, v praksi pa se velikokrat sklepajo pogodbe civilnega prava, ki delavcem ne zagotavljajo enakega obsega pravic kot pogodba o zaposlitvi. Če posameznik delo opravlja preko civilnih pogodb (s.p., študentsko delo, avtorska/podjemna pogodba), delo pa opravlja na enak način, kot če bi bil pri delodajalcu zaposlen, gre za t.i. prikrito delovno razmerje, ki je nezakonito.
Novela Zakona o inšpekciji dela, ki je začela veljati konec prejšnjega leta, je na področju prikritih delovnih razmerij uvedla pomembno novost - inšpektor lahko po novem od delodajalca, pri katerem ugotovi, da delavci delajo v prikritem delovnem razmerju, zahteva, da tem delavcem v roku treh dni ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Kako to deluje v praksi bomo izvedeli iz prve roke - s strani inšpektorice Inšpektorata RS za delo.
Tudi sodna praksa na to temo je čedalje obsežnejša. Sodišče v postopku odloča ali je bil posameznik podvržen enakemu delovnemu režimu kot redno zaposleno, imel enako delovno obremenitev, enake dolžnosti glede prisotnosti in javljanja odsotnosti, je delo opravljal kontinuirano in po navodilih delodajalca. Vendar pa ima posameznik, ki se znajde v prikritem delovnem razmerju, pred sodiščem še druge pravne možnosti. Več o tem nam bo povedala vodja Odbora za pravne zadeve pri Gibanju za dostojno delo in socialno družbo.
Gostji:
Suzana Mašat, delovna inšpektoric

Center za poezijo Tomaža Šalamuna ob 19:30: Pesnice za pesnice: Lidija Dimkovska
Vabljene in vabljeni na aprilsko srečanje Pesnice za pesnice s knjigo "Črno na belem" (Cankarjeva
založba, 2017) Lidije Dimkovske (v prevodu Aleša Mustarja).
Lidija Dimkovska (1971, Skopje) je pesnica, pisateljica in prevajalka slovenske in romunske
književnosti v makedonski jezik. Končala je študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala
iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Od leta 2001 živi v Ljubljani. Objavila je šest
pesniških zbirk ter tri romane. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike, prejela je vrsto
makedonskih in mednarodnih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški
prvenec, dvakrat makedonsko nagrado za najboljše prozno delo leta ter romunski nagradi za poezijo
Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado za poezijo Hubert Burda, nagrado Evropske unije za
književnost za roman Rezervno življenje ter evropsko nagrado za poezijo Petru Krdu. V prevodu
Aleša Mustarja sta v slovenščini izšli tudi njeni pesniški zbirki Nobel proti Nobelu (2004) in pH
nevtralna za življenje in smrt (2012) ter romana Skrita kamera (2006) in Rezervno življenje (2014).
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Kaj bi morali vedeti o sebi, pa nas tega niso naučili v šoli
Peter Babarovič (predavanje)

»Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se vprašali Pa zakaj se to dogaja ravno meni? Kaj če bi vam povedal, da prav vsaka situacija samo JE, mi pa smo tisti, ki jo oblikujemo? Večina ljudi v življenju išče krivca za stvari, ki se jim dogajajo zunaj njih – v državi, občini, drugih ljudeh ipd. Za težave obtožujejo druge. Pozabili pa so na najpomembnejšega »krivca« – njih same. Ljudje smo namreč tisti, ki sprejemamo odločitve v življenju. Nimamo pravice spreminjati drugih ljudi, imamo pa pravico izbire: s teboj se ne bom družil, ti boš moj prijatelj, ti boš moj poslovni partner, ti boš moja žena (mož) ipd. - seveda če se tudi druga oseba s tem strinja. Na takšen način nehamo biti žrtev v življenju. Kajti ne glede na to, kar se nam dogaja, krojimo svojo usodo skozi odločitve, ki jih v življenju sprejemamo. Kako izbrati svojo pot, kako vzeti življenje v svoje roke? Kaj je tisto, kar določa naše vedenje? Kaj storiti takrat, ko mislimo, da ni več poti? Na takšna in podobna vprašanja bo odgovorilo predavanje, kjer boste spoznali, da ste sami ustvarjalci svoje usode in da so škarje in platno v vaših rokah, na vas pa je, da oblikujete takšno umetnino, ob kateri bo zaigralo vaše srce.«

Bežeče sličice!!!

Kinoteka: zaprto

Kinodvor:

19:00 Moški ne jočejo (Muškarci ne plaču), Alen Drljević / Bosna in Hercegovina, Nemčija, Hrvaška, Slovenija / 2017 / 98'

Film bosanskega režiserja, navdahnjen z resničnimi dogodki in posnet z vrhunskimi igralci z vseh koncev nekdanje države, je zgodba o tem, da moramo najprej oprostiti sebi, šele potem bomo lahko oprostili tudi drugim.

21:00 Thelma, Joachim Trier / Norveška, Francija, Danska, Švedska / 2017 / 116'

V filmu norveškega režiserja Joachima Trierja prva ljubezen v osamljenem dekletu prebudi skrivnostne nadnaravne sposobnosti.

Mala dvorana ob 19:15: Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

Komuna:

18:30 Moški ne jočejo (Muškarci ne plaču), Alen Drljević, drama, Bosna, Hercegovina, Slovenija, Hrvaška, Nemčija, 98'

20:30 Rdeči vrabec (Red Sparrow), Francis Lawrence, vohunski triler, ZDA, 139'