Mesto Metelkova:

 

Gala hala ob 19:45: SUFFOCATION (f. John Gallagher – Dying Fetus/ZDA – Nuclear Blast) CEPHALIC CARNAGE (ZDA – Relapse) HAVOK (ZDA – Candlelight) FALLUJAH (ZDA – Unique Leader)

Vstopnina: 22 €

 

A-Infoshop ob 20:00: Veganska večerja

Ta torkov večer bo za lačne oči in trebuhe poskrbela skupina Transforma. Ob 20h ste vabljeni na okusno glavno jed s sočno solato in slastno sladico.

Pridite pogledat in se podružit, če vam bo zadišalo pa še kaj pojest.

 

Klub Gromka ob 21:00: Giljotina & Insane Bookng predstavljata >> THE MANIX (ZDA) + REAL LIFE VERSION (Slo) + STRIKE A FIRE (Slo) + ALL ONE TO ME (Slo)

 

Glasba Izven:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: La vie en rose 2013

Mednarodni večer šansonov

Koprodukcija: Café teater, CD

Festival šansona bo tokrat posvečen osemdesetletnici Jureta Robežnika. Kdo ne pozna popevk, kot so Lastovka, Na vrhu Nebotičnika, Pegasto dekle, Ti si moja ljubezen in še veliko drugih? Z Robežnikovimi šansoni in popevkami se bodo spoprijeli odlični izvajalci mlajše generacije v svežih priredbah in tudi glasbene legende, ki so se z mojstrovim ustvarjanjem na svoji glasbeni poti srečale že večkrat.

 

Bar Bikofe ob 21:00: Koncert zasedbe Werefox.

Werefox … Peščica tistih, ki se ponoči preobrazijo v "lisicodlake" in ne sanjajo svojih sanj, temveč jih živijo. Rdeče-oranžna stoji za njihovo krepko kri, ki skozi prste in pore kaplja na strune njihovih inštrumentov in jim vliva takšen karakter, kot smo ga bili vajeni pri nekaterih najhrabrejših rock izvajalcih prejšnjih dekad. Ko poslušate "Werefox", slišite eleganco zlobe, prezir prevare, srčno ljubezen in čistost, ki jo nosijo v svojih dušah. Prevedeno v zvok naj se to bere kot: močne sonično-melodične kitare, peklensko-angelski glas in ritem sekcija, ki vam bo slekla hlače v enem samem dihu. Werefox boste na odru prepoznali že na prvi pogled, kar bo mogoče presenečenje, ampak vsekakor pozitivno, saj so se v tej zasedbi združili člani nekaterih več neobstoječih skupin, ki so nas v preteklosti s svojo prisotnostjo navduševale na domačih odrih.

Werefox so:

Melée - glas

Sašo Benko - kitara, glas

Manuel Hahn - bas, glas

David Halb - bobni, glas

Lepo Vabljeni,

Vaš Bikofe.

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Jam session: Anamorphoses

 

Ringlšpil bar ob 21:00: Jam Session

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

SNG Drama (Mala Drama) ob 17:00: Pri nas je vse v redu

Mlada poljska avtorica Dorota Masłowska, ki je že ob vstopu na literarno prizorišče vzbudila zanimanje doma in v tujini, je napisala igro Pri nas je vse v redu (2008) na povabilo berlinskega gledališča Schaubühne in tam so jo z uspehom uprizorili marca 2009. Govori o treh generacijah žensk, deklici, materi in babici, ki živijo v skromnem stanovanju in si večine tistega, kar se dandanes ponuja kot samoumevno, ne morejo privoščiti. Skozi njihove omejene svetove se sestavlja podoba življenja, ki je "reciklirano" iz spominov in iz odvrženih stvari, iz nesmiselnih reklamnih gesel, iz neupoštevanja nasvetov za zdravo življenje in iz bogate ponudbe vsega, kar ni dosegljivo. Masłowska je pronicljiva, ostra in neizmerno zabavna opazovalka družbenih

absurdov in sodobne odtujenosti, ki jo "lifestyle"- nasveti na vsakem koraku samo še stopnjujejo. O krizi identitete "prikrajšanega" človeka, ki ne more biti potrošnik, spregovori igra Pri nas je vse v redu radikalno in nadvse

duhovito obenem.

Slovensko mladinsko gledališče:

19:00 Klistirajmo srčka! Režija: Oliver Frljić_ festival Prelet

Po mednarodno izjemno odmevnem projektu Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! se "gledališki terorist" Oliver Frljić ponovno vrača na oder Mladinskega gledališča.

Georges Feydeau

KLISTIRAJMO SRČKA!

Režija: Oliver Frljić

Igrajo: Neda R. Bric, Damjana Černe, Daša Doberšek, Ivan Godnič, Željko Hrs, Boris Kos, Ivan Peternelj, Dario Varga

Po mednarodno izjemno odmevnem projektu Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! se je "gledališki terorist" Oliver Frljić v Mladinskem kot teatru z najočitnejšo eksperimentalno tradicijo odločil, da bo skupaj z igralci raziskal fenomen komedijskih strojev Georgesa Feydeauja (1862−1921), najuspešnejšega komediografa po Molièru. Feydeaujeve komedije, predvsem pozne, zbrane pod skupnim naslovom Farse iz družinskega življenja, so postale predmet občudovanja novega stoletja, od nadrealistov do dramatikov absurda, ki so iskali navdih pri teh že skorajda kubističnih komedijskih ikonografijah in obratih.

Frljića zanima splet gledališke norosti, ki hkrati zabava in zareže v meso intime zakonskega in družbenega življenja. V predstavi Klistirajmo Srčka!, tej "hudobni farsi", drugače kot pri večini del tega mojstra komedije nismo priča vrtoglavemu odpiranju in zapiranju vrat, ampak nam zastane dih ob njegovem groteskno smešnem seciranju prepleta poblagovljene družbe in razgaljene intimnosti zakonskega življenja. Frljić in umetniška ekipa uprizarjata "psihopatologijo vsakdanje banalnosti", ki se vzporedno uteleša v komediji in dokumentarnem gledališču, igri in neigri, zasebnem in javnem.

9 EUR/6 EUR*

21:00 Portreti III; avtorski projekt Vita Tauferja_festival Prelet

Vito Taufer se bo skupaj z umetniškimi sodelavci ukvarjal s fenomenom sreče, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživel konjunkturo na področju različnih znanosti, pa tudi v vsakdanjem življenju, saj "industrija sreče", kot jo posredujejo različni mediji, obljublja hitre poti do nje. Poleg psevdopsiholoških uspešnic z recepti za srečo in številnih delavnic na to temo se je občutno povečal tudi obseg znanstvene literature o tej tematiki. V novem tisočletju je prišlo do razmaha pozitivne psihologije, ki se ukvarja s psihologijo blagostanja, z osebnostnimi močmi in vrlinami, z upanjem, hvaležnostjo itd.

Mednarodne raziskave zadovoljstva z lastnim življenjem kažejo na to, da smo prebivalci Slovenije glede sreče vedno na repu, med "najbolj srečnimi" pa so Danci, Kanadčani, Švicarji, Švedi itd. Zanimiv je tudi kulturni pluralizem med posameznimi mediji; del medijev še vedno inscenira podobe tradicionalne, družinske sreče, del pa že kaže zadovoljstvo posameznika zunaj tradicionalnih okvirov heteroseksualnega družinskega para (npr. sreča samskega posameznika ali posameznice). Hkrati opažamo, da v zadnjih desetletjih temelj za identiteto in status posameznika vse bolj postaja telo, young perfect body pa njegov skonstruirani cilj, tako da lepota, uspeh in sreča počasi postajajo sinonimi.

V Portretih I se vam bodo predstavili Marko Mlačnik, Marinka Štern in Blaž Šef, v Portretih II Robert Prebil, Primož Bezjak in Maruša Geymayer-Oblak, v Portretih III Olga Kacjan, Mojca Partljič in Matija Vastl, Desa Muck in Uroš Kaurin pa bosta povezovala vse tri večere.

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Silfida

Balet v dveh dejanjihI ponovitev iz sezone 2010/11

Silfida (La Sylphide) je v svetovni baletni zakladnici eden prvih večjih romantičnih baletov, vsekakor pa eden najstarejših, ki se uprizarja še danes. Zgodba temelji na romantičnih načelih, natančneje na zgodbi Charlesa Nodiera Trilby ou Le Lutin d’Argail, v kateri silf – bajeslovno bitje – očara mlado kmečko dekle. Libreto za balet je napisal Adolphe Nourrit in ga preoblikoval tako, da silfida očara mladega fanta ter ga popelje v neskončni svet sanj. Krstna uprizoritev baleta je bila leta 1832 v Parizu, in sicer v koreografiji Filippa Taglionija, ki je balet koreografiral za svojo hčer Marie Taglioni, a se je do danes ohranila le različica v koreografiji danskega baletnega mojstra Augusta Bournonvilla (1805–1879). Premiera Bournonvillove različice na glasbo norveškega skladatelja Hermana Severina Loevenskjolda je bila leta 1836 v Kopenhagnu. Že od svojega nastanka je zasenčila izvirno verzijo in se tako uvrstila med temelje baletne zakladnice.

Zgodba nas popelje na Škotsko k mlademu kmečkemu fantu Jamesu, ki ga tik pred poroko zapelje silfida. James ji sledi v čarobni domišljijski svet, z njegovim popotovanjem pa se začne tragična zgodba o mladeniču, ki za pravo ljubezen tvega življenje.

Silfida je bila torej junakinja, ki je na široko odprla vrata novim baletnim, eteričnim bitjem. Ta pa so izhajala bolj iz lokalnega, folklornega kolorita kot pa iz nadzemeljskih oblik antičnega sveta. Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana se je s prvo uprizoritvijo te različice na slovenskih odrih pridružil vsem baletnim ansamblom, ki še danes uprizarjajo to klasično baletno delo.

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: W. Allen, Zaigraj še enkrat, Sam, za izven

Na 25. Čufarjevih dnevih je predstava prejela priznanji za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije in publike ter priznanje za najboljšo moško vlogo(Allan Felixa), ki jo je odigral Žiga Sedmak

Režija: Dušan Mlakar

Prevod: Darja Dominkuš

Glasba: Darja Hlavka Godina

Scenografija: Jasna Vastl

Kostumografija: Jerneja Jambrek, asistent Bojan Vister

Igrajo:

Žiga Sedmak, Bojan Vister, Meta Černe, Samo Ravnikar, Tjaša Valentinčič/Tina Tavčar, Gaja Višnar, Maja Eržen, Pika Mihelič in Urška Koželj

Kako bo našel novo dekle...

Filmskega kritika Allana zapusti partnerka in znajde se pred zanj nerešljivim problemom: kako najti novo dekle ali pa si prejšnjo zopet priboriti. Možakar je precej nespreten, sramežljiv in boječ. Zato mu priskočita na pomoč prijatelja, zakonski par, in nihče drug kot – Humphrey Bogart, odločen, samozavesten, izkušen … mešanica njegovih najslavnejših vlog – seveda samo v Allanovi fantaziji, kot nekakšen namišljeni prijatelj. Allan si dekle v resnici najde. Izbira pa je presenetljiva in sproži nove zaplete… Avtor je po svoji gledališki igri posnel tudi film in v njem odigral glavno vlogo.

MGL ob 20:00: Rekviem

V odmaknjeni vasici "nekje med Parizom in Šanghajem" se ostareli izdelovalec krst, vse življenje trd in neizprosen človek, pritožuje, da ima premalo dela. Ko pa mu na smrt zboli žena, se nenadoma zave, koliko priložnosti je zamudil, in z grenkobo spoznava, da sreča mogoče sploh ni tako daleč in bi bilo treba samo seči po njej, dokler je bil še čas. Smrt v podobi treh kerubov pa ne izbira le starejših. Kot v Mrtvaškem plesu je na pot pospremila tudi kočijaževega sina v najlepših letih, pa tudi komaj rojenega otroka si niti malo ne pomišlja vzeti s seboj. Kočijaž si zaman prizadeva podeliti svojo bolečino ob sinovi smrti, prostitutki in pijanca, ki v igro prinašajo nekaj črnega humorja, pa se ne menijo zanj. Ali res edino smrt prinaša spoznanje in zdrami človeka iz njegove samozaverovanosti?

SNG Drama ob 20:00: Veliki briljantni valček

Drama v dvoje - vsako drugo vstopnico podarimo

Drago Jančar je eden najpomembnejših in največkrat nagrajenih sodobnih slovenskih proznih in dramskih ustvarjalcev. V ospredje svojih del postavlja bivanjska vprašanja človeka, ki ga obvladujejo na eni strani nenadzorljivi in nerazumljivi mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost.

Veliki briljantni valček se dogaja v zavodu Svoboda osvobaja, v katerem skrbijo za prevzgojo tistih, ki motijo veljavni družbeni red. Jančarjeva kultna drama je leta 1985 pomenila enega vrhuncev politične dramatike in gledališča takrat že po šivih pokajoče Jugoslavije. Nova uprizoritev bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kakšni so danes zavodi Svoboda osvobaja, kako deluje Veliki briljantni valček kot metafora današnje družbe in koliko se je represija socializma sploh razlikovala od nasilja globalističnega neoliberalizma.

SiTi Teater ob 21:15: Radio GaGa

Naši najboljši imitatorji se po skoraj desetletju iz radijskega studija vračajo na slovenske odre.

Zakaj? Se je v tem času kaj spremenilo ali bomo priča istim likom, ki polnijo dnevne novice? Politikom, ki razkazujejo svoje mišice in nam povzročajo vedno večje glavobole. Športnikom, ki jih s svojimi zmagami blažijo in vračajo zapravljeni ponos Slovenije. Estradnikom, ki jim ni mar resnice in novinarjem, ki o njej ne upajo spregovoriti. In stricem, ki iz ozadja vse to opazujejo in se mastijo z debelimi kravami.

O njih naj sodi vsak sam, kar pa se zagotovo ni spremenilo, je talent s katerim se Sašo Hribar, Tilen Artač in Jure Mastnak pred našimi očmi transformirajo v to pisano množico in poskrbijo, da se ji kljub vsemu lahko smejimo. Smeh je razlog za njihov povratek na slovenske odre in tega vam obljubljamo.

 

Mala dvorana ZRC SAZU ob 16:30: 100 LET ZMAGE NAD SONCEM

HISTORIčNA AVANTGARDA 1/5

VLADIMIR MEDENICA / KOZMIZEM:: FJODOROV - MALJEVIČ

Vsebine bodo predstavljene v srbskem jeziku!

Organizacija: DELAK, KSEVT

 

Cankarjev dom ob 20:30: Svetilniki.XIX, fotografska razstava

Svetilniki vzhodne Jadranske obale, od Trsta, čez Piran, do Dubrovnika,iz časov Avstrije in Avstro-Ogrske, 19. stoletje.

Pred vstopom R Hrvaške v EU in ob osvežitvi spomina ob 200 – letnici načrtovane gradnje svetilnikov na vzhodni jadranski obali, odprtje fotografske razstave Svetilniki.XIX, avtorja Mitje Zupančiča ob izidu njegove nove knjige Svetilniki.

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Slovensko sociološko društvo: pogovor o zborniku Sociologija diplomacije

urednik in avtorji z zbornikom orjejo ledino pri konstituiranju nove perspektive na diplomatsko polje in nove poddiscipline sociologije; z urednikom zbornika Milanom Jazbecem se bo pogovarjala Janja Rebić Avguštin, ob dogodku pa bo mogoče kupiti knjigo po promocijski ceni.

19:00 Gledališče in literatura: Sabina Kogovšek Zrnec

Gledališka in filmska igralka, domača tako v gledališkem kot v literarnem svetu, s prvim se prepleta na odrskih deskah SNG Drama, drugega je okušala že kot študentka slavistike; o tem, kako jo oba svetova zaznamujeta in kako se združujeta v enega, bo gostja spregovorila v pogovoru s Katjo Šulc.

 

Ljubljanski grad ob 17:00: Sonce, dež in mavrica

Cankarjev dom ob 17:30: Frane Milčinski Ježek: Zvezdica zaspanka

Narodni muzej Slovenije ob 18:00: Predavanje iz cikla "Prvi torek v mesecu": Barbara Celjska v besedi in podobi

Predava Dr. Nataša Golob

Enej Silvij Piccolomini je v "Historia Australis" spregovoril tudi o videzu, ne le značaju Barbare Celjske in v treh redakcijah je njeno osebo vsakič poslabšal: prva redakcija iz leta 1453 je nastala dve leti po Barbarini smrti in je verjetno najbolj korektna.

Besedilo sicer kaže Piccolominijevo pristranskost in nezanesljivost njegovih zgodovinskih izvajanj, vendar je prek stoletij vplival na širše mnenje.

Kaj lahko razberemo iz slikovnega in literarnega gradiva iz let njenega in Sigismundovega življenja? Prav gotovo je Barbara Celjska v umetnost vstopila zaradi svojega statusa kot soproga cesarja Sigismunda Luksemburžana, in že okoli 1410 bi jo smeli prepoznati na upodobitvah kot zlatolasko tik ob cesarju. Poleg protokolarne pesmi, ki jo slavi, so zanimive njene upodobitve: predavanje želi predstaviti nekaj del, ki se nanašajo na zgodovinske dogodke, kjer je bila prisotna, posebej na koncil v Konstanci. – Če vemo, da so bili damski portreti v prvi polovici 15. stoletja manj podvrženi zakonom resničnosti kot moški, posebej vladarski portret, je bila portretna umetnost velika in cenjena téma tega časa. Medtem ko smemo pri ilustracijah zgodovinskih besedil pričakovati realizem predvsem v ponazoritvi insignij, oblačil in gest, je bila fizična podoba vladaric podvržena umetnostnim konceptom časa, zaradi česar je njihov videz nekoliko idealiziran. A Barbaro Celjsko srečamo v različnih zgodovinskih in alegoričnih vsebinah; skupaj z zaporedjem prikritih portretov jo – seveda z nujno toleranco – vendarle prepoznamo kot očarljivo kraljico ob cesarjevi strani.

O predavateljici:

Nataša Golob je redna profesorica na Filozofski fakulteti, na oddelku za umetnostno zgodovino predava umetnost srednjega veka v Zahodni Evropi. Njena prva disertacija leta 1986 z naslovom "Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sredine 17. stoletja" se je posvetila razvojnim oblikam, dekorativnim vplivom in barvni estetiki sakralnega prostora. Po dveh desetletjih, posvečenih srednjeveškim rokopisom iz slovenskih provenienc, ki so bodisi v Sloveniji ali v tujini, je 2008. predstavila drugo disertacijo "Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo". V njej je ob pregledu vsebin tudi pogled na prepisovalce, slikarje, avtorje in bralce, ki so povezani z našo rokopisno dediščino.

Poleg ikonografskih razprav se njeno delo usmerja predvsem k različnim vidikom sredjneveških rokopisov in je objavila več knjig ter pripravila razstave o rokopisih iz cistercijanskega samostana Stična v 12. stoletju, o knjižnici Žičke kartuzije, o iluminiranih rokopisih iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter o rokopisih, fragmentih in prvotiskih iz Nadškofijskega arhiva v Mariboru.

Poleg neizogibnih nalog, ko je bila predstojnica oddelka in prodekanja FF, je bila tudi članica uredništva revije Gesta, ki jo izdaja New York Metropolitan Museum of Art in tamkajšnji International Center of Medieval Art, je članica predsedstva Mednarodnega komiteja za latinsko paleografijo, dobila je več nagrad in predavala je na številnih univerzah.

Predavanje poteka ob razstavi Vitez, dama in zmaj.

 

KOŽ ob 18:00: Armenija in Azerbajdžan – Aleksander Zalar

projekcija filma s predavanjem

Armenija ima staro kulturo z največjo zbirko rokopisnih knjig, ki so jih pisali v armenskem jeziku v samostanih in cerkvah.

Azerbajdžan preseneča z muslimansko kulturo, vidno v kanovi palači v mestu Šeki, s kozmopolitskim Bakujem sredi naftnih polj, pa tudi s starim zoroatrijskim svetiščem ognja ter z 20.000 let starimi petroglifi v pečinah ob Kaspijskem jezeru

 

Atrij ZRC ob 20:00: "Z Darwinom okoli sveta: raziskovanje kot potovanje"

O tem, s kakšnimi praktičnimi težavami in etičnimi dvomi se je v svojih raziskovanjih in potovanjih po tujini srečeval Darwin in s kakšnimi se znanstveniki in popotniki srečujejo danes, se bodo pogovarjali antropolog, dr. Borut Telban, biolog dr. Matjaž Kuntner ter fotograf Arne Hodalič. Pogovor bo moderiral dr. Vojislav Likar, urednik Dnevnika raziskovanj.

 

Kino kino kino!!!

 

Izola, Manzolinijev trg: Kino Otok

21:00 Na svoji Zemlji, Štiglic, 1948

Štiglicev film iz leta 1948 Na svoji zemlji, ki prikazuje dve leti boja primorskih partizanov za osvoboditev izpod italijanske okupacije, je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film in prvi slovenski film, ki je bil prikazan na festivalu v Cannesu. Ob 65. obletnici filma se ga bodo spomnili v družbi igralcev iz filma Štefke Drolc in Aleksandra Valiča. Projekcijo bodo povezali tudi z novonastalim projektom Tematska pot Na svoji zemlji, v katerem je Društvo Baška dediščina izročilo filma trajno vrisalo v prizorišča snemanja v vaseh Baške grape.

Botra filma bo Pia Cah, dirigentka Tržaškega Partizanskega Pevskega Zbota Pinko Tomažič.

 

Kinoteka:

19:00 Posvečeno: Olivier Assayas

Sentimentalne usode (Les Destinées sentimentales), Olivier Assayas, Francija/Švica, 2000, 35mm, 2.35, barvni, 180', ap

Francija, pozno 19. stoletje. Protestantski duhovnik Jean (Charles Berling) povzroči lokalni škandal, ko se loči od svoje obsesivne žene (Isabelle Huppert) in zaljubi v mlado Pauline (Emmanuelle Béart). Dramatično ljubezensko zgodbo poleg rigidne družbene morale uokvirja in dodatno zapleta še neogibna svetovna vojna na obzorju. Posneto po istoimenskem romanu Jacquesa Chardonna.

 

Kinodvor:

17:00 Ustavljen na poti (Halt auf freier Strecke), Andreas Dresen, Nemčija/Francija, 2011, 35 mm, 110'

Realističen in presunljiv film, ki pogumno in brez vsakršnih klišejev beleži zadnje mesece v življenju družinskega očeta z diagnozo smrtonosnega možganskega tumorja. Po glavni nagradi v sklopu Posebni pogled Cannesu je Ustavljen na poti pobral tudi vse najpomembnejše Nemške filmske nagrade.

19:00 Plesalka v senci (Shadow Dancer), James Marsh, Irska/Velika Britanija, 2012, DCP, 101'

Plesalka v senci je napet psihološki triler o ženski, ki je zavoljo svojega sina prisiljena izdati vse, v kar verjame. Film, umeščen v Belfast devetdesetih let, je režiral oskarjevec James Marsh (Človek na žici).

21:00 Nekaj je v zraku (Après mai), Olivier Assayas, Francija, 2012, DCP, 122'

Nekaj je v zraku je delno avtobiografski portret mladega umetnika, ujetega v vrtinec politike, umetnosti in seksa v Franciji po maju '68. Z natančnostjo in ljubeznijo narejena rekonstrukcija protikulture zgodnjih sedemdesetih je Olivierju Assayasu prinesla nagrado za najboljši scenarij na Beneškem filmskem festivalu.

 

Kino Komuna:

18:30 Ljubimci nad oblaki (Los Amantes Pasajeros), komedija, Pedro Almodovar, Španija, 2012

20:30 Stranski učinki (Side Effects), drama/triler, Steven Soderbergh, ZDA, 2013, 106'