Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganska kuharska večerja odpade!

 

Jalla Jalla ob 20:00: otvoritev razstave

 

Klub Gromka ob 21:00: R.A.F.A.L.: FATUM (Rus) + KRLJA (Hr) + SEPPUKU (Hr) + ĐORNATA (Slo) >> In crust we grind!

 

Muska izven:

 

Klub CD ob 20:00: Večer dveh koncertov ob svetovnem dnevu Romov

Imer Traja Brizani & Amala Slovenija

Imer Traja Brizani, bas kitara;

Neža Drobnič, glas;

Igor Bezget, akustična in električna kitara;

Anja Burnik, flavta.

Žiga Kožar, bobni, tolkala;

Adam Klemm, saksofon;

Armando Brizani, klaviature

Ritmično in melodično dognana glasba z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina in romske tradicije.

Basist in skladatelj Imer Traja Brizani na slovenskem glasbenem prizorišču deluje že več kot tri desetletja. Na svoji plodni glasbeni poti je izdal več kot dvajset albumov avtorske glasbe. Uveljavil se je zlasti s svojima glasbenima zasedbama Amala in Brizani Project, sodelovanjem s simfoničnim orkestrom, velikim jazzovskim orkestrom ter s številnimi priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Brizani ustvarja ritmično in melodično dognano glasbo z elementi klasike, jazza, funka, fusiona, latina ipd. V njegovi glasbi zagotovo zasledimo tudi in predvsem vplive bogate tradicije romskega glasbenega izročila.

Matt Darriau's Paradox Trio ZDA

Matt Darriau, altovski saksofon, klarinet, piščali, kaval, gajda;

Brad Shepik, električna kitara;

Seido Salifoski, dumbek

Inovativno raziskovanje balkanske, romske in srednjeevropske glasbe ter klezmerja

V inovativnem raziskovanju balkanske, romske, srednjeevropske glasbe in klezmerja Paradox Trio navdušuje z razvpitimi, udarnimi koncerti po ZDA, Kanadi in Evropi. Že v devetdesetih je prvič nastopil tudi v Ljubljani, leta 2005 pa tudi na festivalu Izzven v Mariboru. Je ena prvih newyorških skupin, ki je spajala balkanski melos in jazzovske primesi – s prehajanjem slogovnih in geografskih omejitev je nastal nenavaden in eklektičen zvok z novo opredelitvijo koncepta »world beat«.

 

Kino Šiška, Katedrala ob 21:00: GOD IS AN ASTRONAUT (Irska)

God Is An Astronaut sta leta 2002 kot studijski projekt zasnovala brata dvojčka Torsten in Niels. Kljub velikemu zanimanju glasbenih založb sta se že v samem začetku raje odločila za neovirano ustvarjalno pot pri lastni hiši Revive Records ter že istega leta presenetila s prvencem »The End of the Beginning«. S prihodom bobnarja Lloyda Hanneya, učenca jazz legende Johnnyja Wadhama, se je ritmično ojačana postava prelevila v pravo A/V koncertno poslastico, o kateri se je hitro širil sloves od ust do ust, širša medijska razpoznavnost, ki je leta 2005 botrovala odličnemu drugemu album »All Is Violent All Is Bright«, pa je božje kozmonavte ponesla direkt v prostrano vesolje, po katerem uspešno plujejo še dandanes. GIAA, ki so v času delovanja objavili šest albumov, en EP in nekaj singlov, pa so ob zadnji, lanski izdaji »Origins« namreč presenetili z novo založbo Rocket Girl Records, ojačano postavo (zasedbi se je namreč pridružil še peti član – kitarist), novim logom in dizajnom, ki pa niso veliko vplivali na že značilen razpotegnjen zvok, prostrano atmosferiko, napetostjo in melodramo, kar skupini, ki vokale v glasbo vključuje kot poseben instrument, daje še dodaten emotivni pečat.

GIAA „tour“ zasedba:

Torsten Kinsella (kitara)

Neils Kinsella (bas)

Lloyd Hanney (bobni)

Jamie Dean (piano, klaviature)

Gazz Carr (kitara)

Diskografija:

“Age of the Fifth Sun” (2010) 2011

“God Is An Astronaut” s/t (2008) 2011

“Far From Refuge” – Album (2007) 2011

“A Moment Of Stillness” – E.P. (2006) 2011 Album

“All Is Violent, All Is Bright” – Album (2005) 2011

“The End Of The Beginning” – Album (2002) 2011

“Origins” – Album 2013

Vstopnina: 18€ na dan koncerta

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Kontrabant

Člani:

Matijas Severhen - čelo, električni bas, bobni

Pál Szomi - bobni, kajon, kitara

Dušan Železnikar - kitara, bouzuki, flavta, klavir

Tomaž Juvančič - kitara, mandolina, orglice, harmonika

Béla Szomi Kralj - klasična kitara, harmonika, bouzouki

 

Teater, razstave, predavanja:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Kralj na Betajnovi

V središču drame Kralj na Betajnovi (1901) je fabrikant, mogotec in kandidat za poslanca Jožef Kantor: povzpetnik, egocentrik, manipulant, nasilnež, oblastnik, materialist … Podkupovanje, umazan lobizem in spletke so temeljni načini za dosego cilja, ko pa ti ne zadostujejo, je tudi umor sredstvo, po katerem rad poseže Kantor. Čeprav vsi vedo za Kantorjeve zločine, si nihče ne upa pokazati s prstom nanje. Nasprotno, Kantor je vodja, je kralj na Betajnovi in vzbuja strahospoštovanje. Betajnova si zaradi svojega hlapčevskega duha ne zasluži nič boljšega. Jožef Kantor je tisti, ki bo Betajnovo vodil ali pokončal, in to visoko poslanstvo mu izroča v roke sama Betajnova.

mala drama ob 20:00: Prijatelji

Igra japonskega pisatelja in dramatika Koba Abeja Prijatelji (Tomodachi, 1967) je napeta in duhovita drama o destrukciji individuuma. V stanovanje mladega moškega nepričakovano vstopi nenavadna družina in se naseli pri njem. Družina se odloči, da bo mladega moškega rešila osamljenosti. Mladi moški, pretresen ob nenavadnem vdoru, jih poskuša prepričati, naj odidejo, vendar je razum ob njihovem "dobrohotnem" vztrajanju popolnoma neučinkovit.

 

Slovenski etnografski muzej ob 17:00: Kopija je enaka originalu

Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Anglunipe v sodelovanju s SEM.

Razstava avtorjev Jake Gasarja, Harisa Tahirovića in mladih iz različnih narodnostnih skupnosti prikazuje utrinke človeškega vsakdana, v katerem med načinom in kulturo življenja Romov in pripadniki drugih narodov/narodnosti ni tako bistvenih razlik, kot se nam morda zdi na prvi pogled.

Ljudje si priložnostno zastavljamo vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo, kaj smo, kaj bi hoteli biti, kaj bi radi počeli, kaj bi radi imeli in številna druga vsakokratnega obdobje pomembna življenjska vprašanja. Smo morda KOPIJA, smo edinstveni ORIGINAL?

Odgovori na ta in podobna vprašanja so po eni strani preprosti in na drugi pa zahtevni, v vsakokratnih danih razmerah tudi prezahtevni, in večplastno kompleksni, odvisni od osebne zavzetosti, vzajemnih prizadevanj posameznika ter ožje in širše družbene skupnosti, družine, naroda ali narodne skupnosti, države in mednarodne skupnosti. A vendar se stekajo v osebo, Človeka, ki se s ponosom zaveda svoje identitete ter svojega prirojenega dostojanstva in svobode.

V življenju oziroma na življenjski poti slehernega subjekta se s svojimi učinki v dobrem in slabem prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost v dobrem in slabem. Ker se v nas prepletajo značilnosti genskih skrivnosti ter vplivi ožje in širše družbe, kulture in naravnega okolja, smo si ljudje drug drugemu podobni – domnevno KOPIJA, a hkrati zaradi teh značilnosti in vplivov edinstven izvirnik – ORIGINAL. Kakšen bo naš odziv na to prepletanje, ki ga zaznamujejo okoliščine, na katere ne moremo pomembno vplivati, je prvenstveno odvisno od tega subjekta samega, njegovih iskrenih prizadevanj, odločnosti in nenehne vztrajnosti, katerih plodovi so pomembno odvisni od tega - kakšna setev, takšna žetev. Vse to je slovenski literat Tone Pavček v svoji pesnitvi z naslovom Popotnik slikovito ubesedil: "Ko hodiš, pojdi vedno do konca. (…) A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi vnovič in zopet in znova."

Organizacija združenih narodov je po grozotah v preteklosti in s spoznanji sedanjosti ter za boljšo bodočnost leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, almo mater človekoljubnih prizadevanj, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in neprenosljivih odgovornosti slehernega subjekta človeške družbe, zapisanih v številnih mednarodnopravnih aktih ter ustavah in zakonih. V Splošni deklaraciji človekovih pravic so zapisali, da je vsakdo upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki jih razglaša Deklaracija, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino. A hkrati so zapisali, da v povezavi s temi okoliščinami ni dopustno nikakršno razlikovanje, neenakopravna obravnava ali katerakoli vrsta in oblika diskriminacije ne glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada.

Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, v kateri je edino lahko svoboden, in pravico do popolnega razvoja njegove osebnosti. Pri izvajanju svojih pravic in svoboščin je vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.

Nobena oblika, obseg in vrsta moči ter nobena teorija večvrednosti, niti kakršnakoli družbena kriza, s katero se pri nas in v svetu aktualno soočamo, ne more in ne sme biti opravičilo, razlog in povod za kakršnokoli omalovaževanje drug drugega, zanemarjanje kulture spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor tudi opuščanja odgovornosti spoštovanja vzajemnega dostojanstva in svobode. Z besedami kitajskega pregovora bi to lahko popisali, da ti ni potrebno ugasniti luči drugega, da bi tvoja bolje svetila.

Z razstavo angažirane dokumentarne fotografije Kopija je enaka originalu, avtorjev Jake Gasarja, Harisa Tahirovića in mladih različnih narodnostnih skupnosti prikazujemo utrinke človeškega vsakdana, v katerem med načinom in kulturo življenja Romov in pripadniki drugih narodov/narodnosti ni tako bistvenih razlik, kot se nam morda zdi na prvi pogled. Ljudje različnih narodnosti in kultur kjerkoli po svetu se v življenju soočamo s podobnimi problemi in preizkušnjami. Imamo podobne potrebe, ki pa imajo različno zunanjo pojavnost. V vsakem izmed nas je nekaj temnopoltega, izročil različnih veroizpovedi in kultur, romskega, balkanskega, azijskega … Vsakdo se lahko kadarkoli znajde pod ozvezdjem osebnega zadovoljstva in vsakdo v življenjskih težavah, si jih želi in hrepeni ustvarjalno razrešiti. Poudarjanje zgolj zunanje pojavnosti posameznika ali skupnosti vse prevečkrat vodi v poudarjanje drugačnosti ali celo diskriminacijo, namesto, da bi ljudje iskali podobnosti in skupne točke ter na ta način povečevali tolerantnost, sožitje in sodelovanje.

Negovanje kulture spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin slehernega ter z njimi neločljivo povezano udejanjanje dolžnosti in odgovornosti do sočloveka in skupnosti je nenehna skrb vsakega in vseh v skupnosti, v kateri smo drug drugemu prijatelji in delujemo kot bratje.

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 Mesto bere ... mesto gleda, kratka šola »Vzgajanje pogleda« – Mitja Reichenberg: Mitja Reichenberg bo razmišljal o pompoznem začetku filma 2001: Odiseja v vesolju v režiji Stanleya Kubricka.

19:00 Večer intermedijskih umetnosti: Annie Abrahams: It is not about the project it is about the relation (Ne gre za projekt, gre za odnos): Artist talk francoske intermedijske umetnice, ki je na rezidenci v Ljubljani na povabilo Zavoda Cona. Umetnica bo osvetlila svoje performanse v luči proučevanja meja spletne komunikacije.

 

Knjigarna FF ob 17:00: Besedna postaja: Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti: na poti k sodobnosti

Z avtorico knjige, ki je izšla pri Znanstveni založbi FF, filozofinjo dr. Valentino Hribar Sorčan se bo pogovarjal dr. Lenart Škof.

Valentina Hribar Sorčan, Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti: na poti k sodobnosti (Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2013)

Z avtorico se bo o tem, kako je filozofija nekoč razumela pojem jaza in odnos do drugega (ob naslonitvi na primerjalno in medkulturno filozofijo, zlasti na staroindijsko izročilo) in kako filozofija danes, skozi različne filozofske discipline (od ontologije, kozmologije, etike do estetike) razmišlja o jazu in drugem/drugih ter o intersubjektivnosti, pogovarjal prof. dr. Lenart Škof.

 

Botanični vrt ob 18:00: Gojenje žab podrevnic

Predaval bo Franjo Kovačič, eden izmed redkih slovenskih rejcev žab podrevnic.

 

KOŽ ob 18:00: Čudež astronomije

Pogovor z astrofizičarko dr. Andrejo Gomboc in priznanim fotografom Iztokom Bončino.

Dr. Andreja Gomboc s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani je strokovnjakinja za astronomijo ina astrofiziko.

Iztok Bončina, fotoreporter iin urednik fotografije pri slovenski izdaji National Geographic Popotnik, je pripravil foto reportažo o nekaterih največjih teleskopih na svetu.

Pogovor vodi Carmen L. Oven.

 

Knjižnica Jožeta Mazovca ob 19:00: Predavanje Voda v Sloveniji

V počastitev Svetovnega dneva vode 22.marca smo organizirali zanimivo predavanje o manj znanih lastnostih vode, ki je osnovna življenska dobrina.

PREDAVATELJI:

1. prof.dr. Igor Jerman, univ.dipl.biol., dr.Petra Ratajc,univ.dipl.biol. :

" Raziskave skritih lastnosti vode - povzetek raziskav o vodi na Inštitutu Bion "

Voda ima razmeroma znane fizikalno kemijske lastnosti, pri katerih se srečamo tudi z raznimi anomalijami. Manj je poznano, da ima voda tudi lastnosti, ki jih tako fizika kot kemija ne priznavata, čeprav jih izkazuje vrsta raziskav. Med temi lastnostmi so tudi sposobnost vode, da sprejema viracije iz okolja in da si jih "zapomni". Z določenimi tehnikami, kot je na primer BionEvapo metoda lahko to razkrijemo tudi na povsem verodostojen znanstven način.

2. g. Peter Firbas, univ. dipl. biol. :

"Allium metoda za testiranje pitne vode, okoljskih vzorcev in kemikalij."

ALLIUM ali čebulni test je test za ugotavljanje splošne toksičnosti in ravni genotoksičnosti v vodnih, kopenskih in zračnih ekosistemih, kjer dokazujemo potencialne genotoksične snovi. Test je kratkotrajen (72 + 5 ur) in pokaže usklajen in celokupen učinek onesnaževanja in medsebojno delovanje med testno rastlino (Allim cepa L) in potencialnimi genotoksiki. Cilj raziskav je nedvomno ta, da nam rezultati raziskav pokažejo ali onesnaženje je ali ga ni. Omenjeni ALLIUM test pa nas tudi pokaže kaj je vzrok onesnaževanja oziroma kje je njegov vir. Šele z znanimi izvori lahko preidemo k ukrepom in tako prispevamo čim večji delež k ohranjanju zdravega okolja.

3. g. Urban Čepon, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.:

" Kaj so sploh čistilne naprave za odpadno vodo in stanje čistosti voda v Sloveniji "

Zakaj potrebujemo čistilne naprave in kaj pravzaprav čistijo? Veste, kako deluje čistilna naprava in katere snovi odstranjuje iz odpadne vode? Kako čiste so reke v Sloveniji in zakaj ni nikjer varno piti iz še tako čistega potoka?

4. g. Dušan Enova, univ.dipl.psih., spec.klin.psih.:

" Svetovni dan vode in gibanje Hoja za vodo po svetu in pri nas "

Hoja za vodo je v svetu znana in uveljavljena aktivnost, pri nas pa skoraj nepoznana. Glavno sporočilo Hoje za vodo je ozaveščanje na področju oskrbe s pitno vodo , z gibanjem, s hojo. Hoja za vodo se lahko izvaja čez celo leto, še posebej veliko aktivnosti v svetu pa poteka na Svetovni dan vode, ki ga obeležujemo 22. 3. Takrat se številni odločijo hoditi za vodo in s tem opozoriti na pomanjkanje vode v svetu, na skrbnejše ravnanje z njo, na izražanje spoštovanja temu temeljnemu gradniku našega obstoja, opozarjajo na to, da je voda naša pravica, ki nam je ne sme vzeti nihče, najmanj pa kapital. Po predavanju bomo zbirali prijave za dogodivščino za vso družino, ki jo organizira Društvo za pomoč z umetnostjo Lotisa: " Hoja k izviru vode je tudi pot k notranjemu izviru modrosti."

Na koncu predavanj boste lahko več o " Hoja za vodo " izvedeli od Jerneje Pavček, pobudnice tega gibanja v Sloveniji, in tudi na spletni strani: www.hojazavodo.si/

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

19:00 Klasiki/In memoriam: Miklós Jancsó

Ljudje brez upanja (Szegénylegények), Miklós Jancsó, Madžarska, 1965, 35mm, 2.35, čb, 90', sp

Upornike iz madžarske vstaje proti Avstro-ogrski monarhiji v letih 1848-1849 (pod vodstvom Kossutha) strpajo v zapore in jih na srhljiv način zaslišujejo. Posamezniki postanejo izdajalci, ne da bi s tem rešili svoja življenja. Jancsóv film je stroga grafična kompozicija in stvaritev s humanističnim prepričanjem, ki kaže, da je mogoče z nasiljem zlomiti sleherni odpor.

21:00 Klasiki/In memoriam: Philip Seymour Hoffman

Sreča (Happiness), Todd Solondz, ZDA, 1998, 35mm, 1.66, barvni, 140', sp

Provokativna tragikomedija o mračnih razsežnostih človeške narave, ki prežijo za zloščeno malomeščansko površino. V središču zapletene pajčevine medčloveških odnosov so tri sestre. Prva je plašna in naivna učiteljica, ki pada iz ene ljubezenske kaše v drugo. Druga je tipična gospodinja s tremi otroki in možem psihiatrom, ki na skrivaj masturbira nad najstniškimi revijami in goji simpatije do sinovega sošolca. Tretja pa je samozavestna lepotica, uspešna pesnica, ki jo po telefonu nadleguje osamljen sosed (Philip Seymour Hoffman). Pot do sreče, za katero se zdi, da nima konca, je nasmetena z nemogočimi sanjami, razočaranji in obupom.

 

Kinodvor:

16:45 Kinobalon: Drobižki (Minuscule - La vallée des fourmis perdues), Hélène Giraud, Thomas Szabo, Francija, 2013, DCP, 89', 5+, brez dialogov

Fantastična pustolovščina epskih razsežnosti v animiranem svetu žuželk.

18:30 Grand Budapest hotel (The Grand Budapest Hotel), Wes Anderson, Velika Britanija / Nemčija, 2014, DCP, 100'

Brezčasna zgodba o prijateljstvu, časti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasičnih hollywoodskih komedij iz 30-ih let in spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga, je divje kinetična krimi-komedija, ki od režiserjevih značilno ekscentričnih likov poka po šivih.

20:30 Epizoda v življenju zbiralca železa (Epizoda u životu berača željeza), Danis Tanović, BIH / Slovenija / Francija, 2013, DCP, 77'

Projekciji sledi pogovor z režiserjem Danisom Tanovićem in producentko Amro Bakšić Čamo!

19:15 Mala dvorana:

Abeceda (Alphabet), Erwin Wagenhofer, Avstrija / Nemčija, 2013, DCP, 113'

Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobraževalnega sistema ter poziv k izobraževanju, ki bi temeljilo na človeški domišljiji in ustvarjalnosti.

 

Kino Komuna:

18:00 Nimfomanka - 1. del, drama, Lars von Trier, 2013, 122'

20:15 Noe, Zgodovinski film, Darren Aronofsky, USA, 2013, 138'