Iščemo luknje...
Metelkova mesto:
Klub Gromka ob 21:00: Defonija: THE TIPTONS SAXOPHONE QUARTET & DRUMS (zda) + THE KANDINSKY EFFECT (zda / fra)
THE TIPTONS SAXOPHONE QUARTET & DRUMS (zda)
micro big band to gospel / bluegrass to Balkan / whimsical jazz to nocturnal funk
Amy Denio - altovski saksofon, klarinet, glas
Jessica Lurie - sopranski-, altovski-, tenorski saksofon, glas
Sue Orfield - tenorski saksofon, glas
Tina Richerson - baritonski saksofon, glas
Robert Kainar - bobni
+
THE KANDINSKY EFFECT (zda / fra)
Warren Walker - tenorski saksofon, sintetizator, efekti
Gaël Petrina - električen bas, efekti
Caleb Dolister - bobni, tolkala
Vstopnina: prispevek v razumnih mejah
http://www.klubgromka.org/index.php?mode=program&id=4727
Channel Zero ob 22:00: JOE NICE (USA) - AMERICAN AMBASSADOR OF DUBSTEP / support: DubDiggerz JOE NICE je svetovno priznan DJ, prisoten na dubstep sceni od samega začetka in prvi, ki je ta žanr iz Anglije prinesel v ZDA in Baltimore, od koder prihaja.
Vstopnina: 3€ do polnoči / 5€
Glasba izven:
Galerija Škuc ob 20:00: Confine aperto
1. Szilárd Mezei / Samo Šalamon / Jaka Berger
Szilárd Mezei - viola
Samo Šalamon - kitara
Jaka Berger - bobni
+
2. Simiskina (Jonas Cambien / Adrian Myhr) + Xavier Quérel
Jonas Cambien - analognisintetizator, elektronika
Adrian Myhr - električni bas
Xavier Quérel - 16mm filmska projekcija, luči
Szilárd Mezei je pripadnik madžarske manjšine, rojen v Vojvodini. Zaključil je študij violine v Senti in Subotici ter študiral kompozicijo v Beogradu. Kot violinist, violist, kontrabasist in skladatelj je nastopal v več zasedbah, sodeloval je tudi s slovitim plesalcem in koreografom Josefom Nadjom, s katerim sta obredla številne evropske in japonske festivale. Je vodja zasedb Szilárd Mezei Trio, Szilárd Mezei Quintet, Szilárd Mezei Septet in igra v različnih formacijah improvizirane glasbe, med drugim v duetu z Györgyijem Szabadosom in njegovim orkestrom MAKUZ, The Fonda/Stevens Group, Burány Quartet ter v duetu z Albertom Márkosom. Szilárd Mezei je prejemnik številnih mednarodnih nagrad. / szilardmezei.net
Samo Šalamon je eden najbolj talentiranih mladih kitaristov in skladateljev na današnji jazz sceni. Doslej je posnel 21 albumov za svetovno priznane založbe, kot so Clean Feed, Fresh Sound New Talent, Steeplechase Records in Splasc(h) Records. Prestižna angleška založba Penguin Books (Brian Morton & Richard Cook: The Penguin Jazz Guide – The History of the Music in the 1001 Best Albums, Penguin Books, 2011) je njegov album Ornethology uvrstila med 1001 najboljših albumov v zgodovini jazz glasbe -ob bok velikanom jazza, kot so Miles Davis, Thelonious Monk, John Coltrane, Duke Ellington, Herbie Hancock, Chick Corea, Charlie Parker. / samosalamon.com
Jaka Berger je že leta eden tistih centralnih motorjev domače neodvisne scene, brez katerih si težko predstavljamo tako njeno javno podobo kot njeno aktivno drobovje. Znotraj vrste mlajših kreativcev gre v njegovem primeru nedvomno za prototipsko pojavo, za pobudnika, ki koplje v vse pore telesa nekomercialne kulture. V prvi vrsti ga seveda poznamo kot glasbenika – bobnarja in zvočnega raziskovalca, vendar je že zgodaj moral večkrat z glavo skozi zidove svojih okolij, tako da ga je nuja oblikovala tudi v organizatorja dogodkov, založnika, radijskega sodelavca, v zaganjalca aktivnih prostorov ter skupnosti. Z Markom Karlovčecom je igral v Radical Improvisation Duo, sodeloval s kitaristom Samom Šalamonom, bil vodja zasedbe Sportbilly Krši Embargo, tolkalskega dueta JakaundKiki, kot Brgstime ustvarja solo projekte in dela z zasedbami, je (so)avtor projekta Partija, igra v The Stroj Machine in v kultni Borghesia in improvizira s številnimi domačimi in tujimi glasbeniki. L. 2009 se je udeležil delavnice legendarnega britanskega kitarista Keitha Rowea, posvečenega kompoziciji ‘Treatise’ Corneliusa Cardewa..
Duo Simiskina sestavljata dva mlada glasbenika živahne norveške scene improvizirane glasbe. Novembra 2017 je duo izdal svoj prvi album pri portugalski založbi Clean Feed. Ta popolnoma akustični album je sestavljen iz desetih minimalističnih improvizacij, ki enega na drugega plastijo spreminjajoče se ritmične vzorce, odigrane na prepariran klavir in kontrabas. Zasedba Simiskina se na tokratni turneji predstavlja z električnim basom, sintetizatorji in elektroniko, z njo pa sodeluje francoski filmski ustvarjalec in vizualni umetnik Xavier Quérel, znan kot clan avdiovizualnega nois kolektiva Metamkine. Xavier je znotraj Simiskine kot nekakšen tretji glasbenik, ki namesto z zvokom dela s podobami. Simiskina in Xavier sta na odru skupaj, kot trije enaki glasovi.
Jonas Cambien je belgijski pianist in improvizator, aktiven na norveški sceni improvizirane in sodobne glasbe, odkar se je leta 2008 preselil v Oslo. Njegov trio je izdal svoj prvi album Zoology of the Future pri portugalski založbi Clean Feed. Izdal je tudi albume z zasedbama Platform in Karokh, s katerima redno nastopa na Norveškem in v tujini. Ima solistične nastope in sodeluje z ansamblom za sodobno glasbo iz Osla Aksiom. / jonascambien.com
Adrian Myhr je basist (kontrabas in električni bas) iz Trondheima, ki trenutno živi v Oslu. Igra v zasedbah Oker, Bansal Band, Dr. Kay & His Interstellar Tone Scientists, ComboNations, Javid Afsari Rad Ensemble, Torg, DaMaNa in Myhr & Doneda. Zanima ga raziskovanje zvočnih možnosti njegovih inštrumentov in nenehno dela na širjenju lastnega zvočnega besednjaka. Dobro se počutu v različnih glasbenih zvrsteh, vse od prosto improvizirane glasbe do free jazza, glasbe različnih svetov in popa. Myhr je opravil magisterij na Norveški akademiji za glasbo. / adrianmyhr.com
Filmski ustvarjalec iz Grenobla, Xavier Quérel, deluje na različnih področjih eksperimentalnega filma, v živih dogodkih se še posebej posveča ustvarjanju s svetlobo in filmom. Quérel obravnava kino projektor kot inštrument. S svojimi izkušnjami iz improvizacije je razvil posebne tehnike in genialne manipulacije, ki mu omogočajo, da se igra s spontanostjo glasbenikov. Med drugim je igral z Xavierjem Charlesom, Michelom Donedajem, Le Quan Ninhom, Jeromom Noetingerjem, Davidom Chiesojem in Thomasom Lehnom.
Kavarna Kino Šiška ob 21:00: Impronedeljek
V sodelovanju s priznanim pianistom in skladateljem Rokom Zalokarjem vas vabimo na redne ponedeljkove večere za vse željne prostega igranja, jamanja in deljenja oziroma iskanja glasbenih idej.
V domačem vzdušju naše kavarne navezujemo, krepimo in vedno znova obnavljamo stike s skupnostjo glasbenikov, ki delujejo pod skupnim imenovalcem improvizacije. Vsak večer bo otvorila zasedba, sestavljena za prav tisti večer, zatem pa je oder odprt za vse.
Začetna postava:
Pia Podgornik – saksofon
Matic Mikola – saksofon
Aleksander Sever – vibrafon
Rok Zalokar – klavir
Dré Hočevar – bobni
Organizacija: Kino Šiška.
Vstop prost
Ne glasba:
Lutkovno gledališče Ljubljana:
Knjigarna ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Marjana Brecelj bere iz zbirke Čarli in Lola, avtorice Lauren Child (Založba Morfem).
Prost vstop. Vabljeni!
Gallusova dvorana Cankarjevega doma ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."
SNG Drama:
Veliki oder ob 19:30: Hlapci
"Ne oblast,
ampak čast!"
Hlapci so eno tistih kanonskih besedil, ki nenehno izzivajo, zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo poglobljen razmislek. Cankar jih je pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v "tragiko", kot je to sam označil. Čeprav ne gre za tragedijo po klasičnih merilih, pa je boleča usoda junaka učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju, zlorabam in manipulacijam, postavila model delovanja političnih mehanizmov, ki se v pri nas v 110 letih od nastanka igre ni bistveno spremenil.
Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.
Vse do danes je ta drama s pomenljivim naslovom paradigmatično besedilo, s katerim označujemo politične razmere in odnos do oblasti. V številnih interpretacijah in še številnejših citatih so posamezni deli besedila pridobili širok spekter pomenov, vse od neprizanesljive kritike narodovega značaja pa do buditeljskih, narodotvornih gesel. Posamezni dramski liki so postali sinonim za prepričanje, držo in etos ali za odsotnost in nekonsistentnost vsega tega. Cankarjeva kritična diagnoza naroda še zmeraj provocira in vsakokratna uprizoritev je tudi svojevrsten odgovor nanjo.
GENI: Blagor se meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca.
Mini teater ob 20:00: Prizemljena/Grounded
Sooča nas z zgodbo o pilotki bojnega letala, katere kariera na nebu se zgodaj konča, zaradi nepredvidene nosečnosti.
Predstava ima slovenske podnapise
- - -
KOŽ ob 18:00: Ob 90-letnici rojstva Toneta Pavčka
Impro predstava
Pavček je eden najpomembnejših klasikov slovenske poezije. Najbolj znan je po svojem ustvarjanju za otroke in mlade in kot soavtor zbirke Pesmi štirih, ki je s svojo človečnostjo in intimnostjo uvedla novo obdobje slovenske poezije. Poleg vrste pesniških zbirk, je pa tudi avtor esejev in pomemben pesniški prevajalec. Štirje improvizatorji se bodo poklonili obletnici rojstva pesniškega mojstra in spletli vrsto spontanih prizorov iz tem, ki jih odpira Tone Pavček v svojih pesmih.
Nastopajo: Katja Brezovar, Tomaž Lapajne Dekleva, Vid Sodnik in glasbenik Andraž Gartner.
Brez vstopnine
Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 18:00: Miran Možina: Pozitiven pogled na depresijo
Sodobna medicina oziroma psihiatrija depresijo vidi predvsem kot patološko stanje oziroma kot bolezen. V umetnosti in filozofiji pa se je od renesanse naprej razvijal tudi t. i. poetični pogled, ki poudarja, da je lahko prehodno stanje in mogoč vir za osebno rast in ustvarjanje. Farmacevtska industrija spodbuja medicinski pogled, ker si s tem širi trg za prodajo antidepresivov in anksiolitikov. Tako se je z dobičkonosnimi motivi preveč vpletla v delo zdravnikov, ki danes preširoko postavljajo diagnozo "velika depresivna motnja" in se prehitro odločajo za zdravila ter zanemarjajo eksistencialni psihoterapevtski in psihosocialni – skupnostni pogled in pristop. Ob zgledu številnih znanih umetnikov, filozofov, znanstvenikov in mistikov, ki so za svoje navdihujoče stvaritve črpali navdih iz lastnih depresivnih izkušenj, bomo na predavanju iskali bolj pozitiven in bolj uravnovešen pogled na depresijo.
Mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt, direktor in dekan Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
Leta 1983 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, 2004 pa magistriral iz teme Prevalenca nasilnega vedenja klientov in obremenitve zaposlenih na centrih za socialno delo. Od leta 1986 do 1992 je delal kot psihiater v psihiatrični bolnici Vojnik pri Celju. Od 1994 do 2008 je bil asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Nato je prevzel vodenje projekta fakultetnega študija psihoterapije, tako da je od leta 2013 direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Tam tudi vodi šolo sistemske psihoterapije ter je strokovni vodja ambulante za otroke in mladostnike v okviru Psihoterapevtske ambulante fakultete. Je glavni urednik zbirke psihoterapevtskih knjig Založbe Sigmund Freud University Press Ljubljana – Vienna.
Od leta 1983 do 2006 je vodil razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine ter za uporabnike psihiatrije v Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč ODMEV.
Leta 1998 je bil med ustanovnimi člani Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, od 2006 do 2009 pa njen predsednik. Od leta 2007 je ustanovitelj in odgovorni urednik slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo.
Leta 2007 je dobil zlato priznanje Slovenske krovne zveze za psihoterapijo za razvoj psihoterapije.
Vstopnina: 10 EUR
Arhitekturna galerija DESSA ob 19:00: V ospredje III:
Vabimo vas na odprtje razstave V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki bo v ponedeljek, 5. marca 2018, ob 19. uri v galeriji Dessa.
Tretja arhitekturna razstava V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki sta jo v sodelovanju z galerijo DESSA pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, se tematsko vklaplja med aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women). Njegov namen je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del "anonimne" in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture, urbanizma in gradbeništva, torej v poklicih, ki so oziroma veljajo za tradicionalno moške. Predstavljena so dela desetih ustvarjalk, od diplomantk Jožeta Plečnika do povojnih generacij, ki so študij zaključile pri Edvardu Ravnikarju in Edu Mihevcu.
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature:
18:00 Hvala za nevrone – Dotični občutki (pogovor)
Študentska sekcija Slovenskega društva za kognitivno znanost vabi na večerni pogovor na temo dotika. Nova sezona dogodkov Hvala za nevrone bo posvečena vidikom čutne zaznave. Pod ta pojem v splošnem uvrščamo pet zaznavnih poti, tokrat pa bomo govorili o domnevno najtežje opisljivem, a vsekakor zanimivem, dotiku. Ker nam ni povsem jasno, o čem govorimo, ko govorimo o dotiku, bosta z nami filozof in pisatelj Mirt Komel iz Fakultete za družbene vede ter nevrolog Dejan Georgiev iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Zaradi omejenega števila sedišč priporočamo rezervacije na @email. Poslana pošta vam zagotavlja rezervacijo sedeža do začetka dogodka, nam pa pomaga predvideti približno število pričakovanih obiskovalcev.
20:10 Satanade (literarni dogodek)
»Naj ga pobere moža, kdor je v ljubezni hladán!« Propercij
Kako so erotiko in hedonizem razumeli v grški in rimski antiki? Kaj nam o tem znajo povedati Ovidij, Apulej, pa Sapfo, Petronij, celo Platon? In kakšen odnos do tovrstne poezije in proze imajo mladi ustvarjalci? Ta in podobna vprašanja bomo nagovarjali na Satanadah, mini-ciklu literarnih večerov na temo erotike in hedonizma, na katerem bomo predstavili tovrstno poezijo in prozo iz različnih zgodovinskih obdobji, prepleteno z sodobnostjo.
Satanade so sicer le del obsežnejšega cikla tematskih literarnih večerov, imenovanega Večernje, ki ga pripravlja Društvo študentov primerjalne književnosti in bo potekal celo leto.
Bežeče sličice!!!
Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek
Kinodvor:
18:15 Foxtrot, Samuel Maoz / Izrael, Francija, Nemčija, Švica / 2017 / 114'
Neprizanesljiv, a sočuten portret družbe, ujete v brezkončen ples s travmatično preteklostjo.
20:30 Odraščanje, Siniša Gačić, Dominik Mencej / Slovenija / 2017 / 79'
Intimni portret štirimesečnega Tiborja in njegovih mam Daje in Jedrt, ki se podata v boj proti diskriminaciji svoje družine.
Mala dvorana ob 19:00 in 21:00:
Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'
Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.
Premiera slovenskega filma
Komuna:
18:15 Oblika vode (The Shape of Water), domišljijska romantična drama, Guillermo Del Toro, ZDA, 123'
20:30 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'
Dodaj komentar
Komentiraj