Metelkova mesto:

 

Menza pri Koritu ob 21:15: Mlade rime #86

Poezija je kul.

Svoje pesmi berejo: Nina Bizjak, Maja Miloševič, Hana Kuret, Maruška Šibila, Rok Korošec, Aja Zamolo.

Gostje večera: Mileta Mijatović (Srbija), Katarinne Vourinen (Finska), Yolanda Castano (Galicija, Španija), Marko Pogačar (Hrvaška).

Skoraj bi lahko rekli, da vas pričakujemo na mini maratonu.

Poezija je kul!

Vstop prost.

 

Klub Gromka ob 21:30: JAM SEŠN - Brata Erič featuring BorZa

Otvorijo: brata Erič featuring BorZa.

Julijan Erič - el.kitara, vokal

Miha Erič - orglice

Bor Zakonjšek - bobni

zmes bluesa, rock psihadelije...

Nadaje je oder vaš....

cena vstopnice: 3.00 EUR

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: SOPOT (BiH), Support: KAWIAR MANGUEIRA (drum and bass / dubstep) - SOPOT bodo na petem nastopu v klubu Channel Zero tokrat predstavili svoj novi album z naslovom “Sopotnik”, ki so ga izdali konec leta 2013. Sopot že nekaj let uresničuje regionalni uspeh in beleži osmo leto obstoja.

 

Glasba izven:

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Edith - The show

Edith – The Show, 90-minutna predstava, je razdeljena na dva dela. Prvi del vas bo popeljal v Montmarte, slovito in barvito pariško četrt, drugi del pa je posvečen varietejskemu obdobju karierie Edith Piaf, v katerem je nastalo največ njenih večnih skladb. Del predstave pa so tudi do danes še ne objavljene podobe življenja Edith Piaf.

Slišali boste največje skladbe Edith Piaf v interpretaciji Jil Airgot ob spremljavi klavirja, harmonike, tolkal in bas kitare.

 

MoTa Point ob 20:00: Con-fine aperto: Bonnie Jones - solo (USA) & Maja Osojnik solo (AUT/SLO)

Bonnie Jones je korejsko-ameriška glasbenica, performerka in pisateljica, ki živi v Baltimorju. Na svojih improviziranih, zvočno-besedilnih koncertih raziskuje fluidnost in funkcijo elektronskega hrupa v povezavi z govorjenim besedilom. Nastopala je na številnih festivalih v ZDA, Evropi in Aziji.

Maja Osojnik je rojena v Sloveniji, že vrsto let živi na Dunaju. Deluje na različnih glasbenih področjih, od poustvarjanja stare glasbe, jazza, etna, zvočne umetnosti, elektronske glasbe do proste improvizacije. Komponira za sodobno plesno in dramsko gledališče ter film. Je soustanoviteljica različnih glasbenih zasedb, kot so Broken.Heart.Collector, Rdeča Raketa, Maja Osojnik Band, Frufru, Ensemble MIKADO, Low Frequency Orchestra, Subshrubs, Watschen Institut, s katerimi nastopa po evropskih koncertnih odrih.

Vstopnina: 5 eur

 

Teater, razstave, predavanja:

 

MGL ob 18:00: Othello

Tragedija Othello s svojo tematiko, ki poleg ljubezni in ljubosumja obsega tudi zaupanje, zvestobo, izdajstvo, hinavščino, povzpetništvo, predsodke, pojavnost zla v vseh oblikah, razkorak med videzom in resničnostjo ter ne nazadnje ksenofobijo in rasizem, danes kar kliče k ponovni uprizoritvi. Na veliki oder našega gledališča prihaja 410 let po nastanku, obenem pa tudi v sezoni, ko mineva 450 let od rojstva velikega renesančnega dramatika Williama Shakespeara.

PrevajalecMilan Jesih

RežiserJernej Lorenci

DramaturginjaPetra Pogorevc

ScenografBranko Hojnik

KostumografkaBelinda Radulović

SkladateljBranko Rožman

Koreograf in asistent režiserjaGregor Luštek

LektoricaMaja Cerar

Oblikovalci svetlobeBranko Šulc, Branko Hojnik, Jernej Lorenci

Asistent režiserja (študijsko, AGRFT)Žiga Divjak

Asistentka dramaturginje (študijsko, AGRFT)Katja Černe

Glasba na posnetkuOrkester Mandolina Ljubljana (dirigent Andrej Zupan)

Nastopajo

OthelloSebastian Cavazza

JagoPrimož Pirnat

DesdemonaViktorija Bencik Emeršič

EmilijaJudita Zidar

CassioLotos Vincenc Šparovec

RoderigoJaka Lah

MontanoJanez Starina

BiancaTina Potočnik

Borči / Borut Jenko

Nenči / Neva Mauser Lenarčič

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Svatba

V tipično slovenskem okolju, v proletarski gostilni, se ob nedeljah zbirajo posebneži Shizofrenik, Taja, Ciganka, Korbarjeva, Grobar, Žagar in Miličnik; vsi so zdolgočaseni, nikakor ne morejo osmisliti ali napolniti praznine nedeljskega popoldneva. Na drugi strani pa sta Lenka in Jurij, duševno in telesno prizadet par, ki živi v svojem svetu, polnem nenavadne poetičnosti in miline. Njuna goreča želja in tudi življenjski ideal, ki ju vsako sredo in nedeljo vodi do vasi, je poroka in s tem vstop v družbo, vendar pa potrditvi njune zveze nasprotujeta tako družbeno socialna kot cerkvena institucija. Ko jima zdolgočasena nedeljska družba za svojo zabavo vendarle "priredi" poroko, se lahko zgodi samo še tragedija.

"Svatbo bomo imeli, svatbo!"

Rudi Šeligo

I. dejanje traja 1 uro in 10 minut. II. dejanje traja 1 uro in 20 minut.

Predstava ima en odmor (15 minut).

Mala drama ob 20:00: Čarovnik

Gostuje Narodno pozorište Sombor

Uprizoritev Čarovnik Fedorja Šilija govori o življenju Thomasa Manna, ki ga lahko spremljamo skozi odseke: od leta 1891, ko je bil še petnajstleten šolar, pa vse do leta 1949, ko je njegov sin Klaus storil samomor. Drama je le navidezno biografska, saj se v njej prepletajo dejstva, zasnovana na motivih Mannovega literarnega opusa in njegovega življenja, obenem pa jo sestavljajo tudi fiktivne zgodbe in dogodki.

Režiser Boris Liješević

Dramaturg Branko Dimitrijević

Skladatelj Aleksandar Kostić

Scenograf Miša Keskenović

Kostumografinja Mirna Ilić

Igrajo

Saša Torlaković

Svetozar Cvetković

Radoje Čupić

Tatjana Šanta Torlaković

Marko Marković

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:30: Sokrat, Slavoj in sofisti; režija: Jure Novak

SOKRAT, SLAVOJ IN SOFISTI

(delovni naslov Mәgle)

KOncept in režija: Jure Novak

Igrajo: Damjana Černe, Arna Hadžialjević, Ivan Godnič, Željko Hrs, Uroš Maček, Matej Recer, Romana Šalehar, Stane Tomazin

Glasba v živo: Incurabili

Gledališki projekt Jureta Novaka Sokrat, Slavoj in sofisti izhaja iz preizpraševanja položaja gledališča in družbe danes. To pa iz razmisleka o pomenu komedije znotraj atiške in današnje demokracije. Natančneje Oblačic (Νεφέλαι / Nephelai), velikega mojstra stare atiške komedije Aristofana, prvič uprizorjenih v okviru dionizičnih slavij v Atenah 423 let pred našim štetjem.

Sodobnemu gledališču in gledališčnikom torej ponujajo ključno strukturno oporo Aristofanove Oblačice z zgodbo, ki se kljub več kot dvatisočletnemu odmiku od antične "zibelke" demokracije zdi na moč podobna današnjim kriznim zgodbam padlih angelov tajkunov in v žrelo pekla padajočih novodobnih slehernikov: konservativnež in antiintelektualec izda vse svoje vrednote, da bi se obvaroval pred revščino.

 

Lutkovno gledališče Ljubljana ob 20:00: Monokomedija - Zapornik št. 3.2.3.

Včasih, kadar življenje ne prinese nič lepega, se je najlažje zateči v svoj svet in napisati lastno zgodbo. Monokomedija Zapornik št. 3.2.3. predstavi Alojzija Šušteršiča (igra Domen Valič), neprilagojenega posameznika, ki za družbo ne mara dosti in ta za njega še manj, kako si življenje zrežira po svoji volji. Pripoved duhovito pelje čez otroštvo, najstniška leta in rano mladost v kateri je deško dvorišče zamenjal s socialnimi uradi, diskoteke in teenajgersko rajanje pa z zaporom.

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 18:00: Med mestom in vasjo

Cikel predavanj prof. dr. Boža Repeta Slovenci, identiteta, demokracija in suverenost Slovenci, modernizacija, kulturni boj in demokracija

Slovenci so bili vse do druge svetovne vojne pretežno konservativni in prevladujoče katoliški narod. Do prve velike delitve je prišlo že v času verskih vojn v 16. stoletju, ko je bil protestantizem kot tedanji nosilec modernizacijskih procesov (in hkrati slovenstva) s silo odstranjen iz večine slovenskega prostora (z izjemo Prekmurja). V 19. stoletju je sicer zgodnejša delitev na staro in mladoslovence zamenjalo strankarstvo, z njim pa kulturni boj po "mahničevskih" načelih, saj je katoliška cerkev hotela zadržati tedanji prevladujoči vpliv v družbi. Kulturni boj je tlel in se razplamteval tudi med obema vojnama, še posebej v tridesetih letih, višek pa je dosegel z medsebojnim obračunavanjem med drugo svetovno vojno in poboji ter drugimi oblikami nasilja neposredno po njej.

Slovenci so bili le deloma privajeni na strankarsko demokracijo, tudi parlamentarizem so doživljali "fragmentarno": nekaj v Avstro Ogrski, nekaj v kraljevini Jugoslaviji in nekaj v specifični samoupravni ("delegatski") obliki v socialistični Jugoslaviji. Polno - vsaj v formalnem smislu - pa šele od leta 1990. Ženska emancipacija je bila sprva omejena na posameznice in ozka strokovna društva, pot (vključno z volilno pravico) ji je odprlo šele obdobje socializma. Gospodarska modernizacija je deloma potekala pod močno državno zaščito v kraljevini Jugoslaviji in nato s hitro industrializacijo v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni.

Največji kulturni prelomnici v 20. stoletju sta bili v šestdesetih letih z odprtjem meja, vzponom televizije, motorizacijo in modernim potrošništvom ter v osemdesetih letih s sicer kratkotrajnim a silnim porastom civilne družbe.

Po osamosvojitvi so se mnogi elementi konservativizma obnovili, hkrati pa sta opazna vpliv tehnološke (zlasti informacijske) revolucije in globalizacije. Glavni izziv je v skokovitem širjenju uporabe komunikacijsko-informacijskih tehnologij in izginjanju klasične industrijske družbe. V najširšem smislu pa se pred današnjega prebivalca Slovenije - in tu gre za globalizacijski izziv - postavlja vprašanje, koliko je naše življenje še realno in koliko virtualno oz. kako se ta dva svetova prepletata. Problem seveda ni toliko v tehnologijah kot v razbiranju tega, koliko modernizacija in globalizacija po eni strani spreminjata naše vsakdanje življenje, medsebojne odnose, bonton, navade. In po drugi strani, koliko to ostaja površinsko (mobitele ne nazadnje uporabljajo tudi afganistanski in kakšni drugi pastirji), medtem ko naš, recimo temu narodni značaj, ostaja nespremenjen. Ali, npr., očitni upad pripadnosti sicer po osamosvojitvi institucionalno in ekonomsko okrepljeni katoliški cerkvi, hkrati pomeni tudi upad religioznosti? Ali pa gre le za drugačen tip verovanja (duhovnosti), ki ne temelji več na nebesih, peklu, grožnjah z grehom, pokornosti, utečenih ritualih?

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Oslovsko uho: Robert Kuret: Dobro je, ker je zanič

Ko se resnost ponesreči. Ko je ambicija vpijoče pretenciozna. Ko je iskrenost pretirana. Camp je že nekaj časa neodtuljiv del naših življenj.

Kaj je lepše deliti s prijatelji kot neko spodletelost, ki jo najdemo na internetu in ki lahko postane kultna? Govora bo o različnih manifestacijah slabega okusa in o načinih recepcije. Je camp strah pred resnostjo? Je sprostitev od resnosti? Ker gre pri campu za občutek in ker ga je težko definirati, si bomo pomagali s filmskimi primeri, sami znanimi gosti lestvic, kjer je slabše boljše. Gost večera bo Aleš Blatnik.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA

Slovenski dokumentarni film

Poslikane panjske končnice; Pregovori – Vrana vrani ne izkljuje oči; Želeli ste rože; Bau Bau; Ameriški sen

Poslikane panjske končnice Boris Višnovec, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 25'

Pregovori – Vrana vrani ne izkljuje oči Bojan Jurc, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 5'

Želeli ste rože Zdravko Barišič, Slovenija, 1989, 35mm, barvni, 3'

Bau Bau Igor Pediček, Slovenija, 1991, 35mm, barvni, 9'

Ameriški sen Boris Jurjaševič, Slovenija, 1992, 35mm, barvni, 13'

20:00 Večer SFA: 50-letnica slovenskega celovečernega filma

Ne joči, Peter, France Štiglic, Slovenija, 1964, 35mm, 2.35, čb, 92'

Partizanska minerja Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert Sotlar), ki sta sama svoja "četa", bi si želela kakšno večjo nalogo, kot je razstreljevanje železniških prog. V taboru ju pokliče komandant in jima da novo, zanju prav osupljivo nalogo: na osvobojeno ozemlje morata prepeljati tri otroke. Partizanska komedija z otroki.

Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

22:00 Odprto platno

Dežnik, Marko Ficko, Slovenija, 2013, 15', kratki igrani

Vsaka zgodba ima svoj konec, žal tudi njuna. Jan ne vidi več skupne prihodnosti, zato je primoran vse skupaj končati. To Majo močno prizadene, Jan pa postane ujet v vrtiljaku Majinih čustev in sumničenj, kar mu podira načrte za večer, ki si ga je zamislil malo drugače. V igri ponovnega spoznavanja osebe, za katero je mislil, da jo edini resnično pozna, Jan izve za Majino zamolčano skrivnost iz preteklosti.

 

Kinodvor:

17:00 KUL abonma

Razredni sovražnik, Rok Biček, Slovenija, 2013, DCP, 112'

Za abonma in izven.

Zaradi različnih pogledov na življenje se zaostrijo odnosi med učenci in novim učiteljem nemščine. Ko ena od učenk naredi samomor, sošolci obtožijo učitelja, da je odgovoren za njeno smrt ... Svetovna premiera in nagrada FEDEORA na Mednarodnem tednu kritike v Benetkah ter osem nagrad na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

19:00 Festival frankofonskega filma:

Ida, Pawel Pawlikowski, Poljska / Danska, 2013, DCP, 80'

V Angliji delujoči Pawel Pawlikowski, ki si je mednarodni sloves ustvaril s filmi Zadnje zatočišče in Moje poletje ljubezni, se je prvič vrnil v rodno Poljsko, da bi tam posnel vizualno minimalistično in presunljivo intimno študijo kompleksne in kontroverzne vojne tematike. Nagrada mednarodne kritike FIPRESCI v Torontu in najboljši film Londonskega filmskega festivala 2013.

21:00 Z Molièrom na kolesu (Alceste à bicyclette), Philippe Le Guay, Francija, 2013, 105'

Z Molièrom na kolesu je duhovita in izvrstno odigrana komedija o spopadu dveh egov – nekdaj priznanega gledališkega igralca in zvezdnika priljubljene telenovele –, umeščena na francosko atlantsko obalo. Film, ki ga je zrežiral Phillippe Le Guay (Ženske iz 6. nadstropja), je navdihnila Luchinijeva strast do Molièrovega Ljudomrznika.

Mala dvorana:

18:30 Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci, Maja Weiss, Slovenija, 2014, blu-ray, 95'

Celovečerni dokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbo o trpki in boleči usodi ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej. Prikazuje jo tako na kolektivni ravni kakor skozi primere posameznikov.

20:15 Slika, ki je ni (L'image manquante), Rithy Panh, Kambodža / Francija, 2013, DCP, 96'

Režiser se s pomočjo miniaturnih glinenih figuric in drobcev arhivskih posnetkov vrača v čas svojega otroštva ter nam pričara nepozabno podobo nepredstavljivega: življenja in smrti v času Pol Potovega režima Rdečih Kmerov. Slika, ki je ni je bila premierno prikazana na festivalu v Cannesu, kjer je prejela glavno nagrado v sklopu Posebni pogled, nominirana pa je bila tudi za oskarja za najboljši tujejezični film.

 

Kino Komuna:

17:15 Klub zdravja Dallas, biografska drama, Jean-Marc Vallée, ZDA, 2013, 117'

19:30 Panika, komična drama, Barbara Zemljič, Slovenija, 2013, 100'

21:30 Nimfomanka - 1. del, drama, Lars von Trier, 2013, 122'