Glasba

Ljubljana:

Cankarjev dom, Dvorana Duše Počkaj, ob 20.00: Zvokotok v CD: Mehka črta (Loup Abramovici, Vid Drašler, Tomaž Grom, Samo Kutin, Lola Mlačnik, Eduardo Raon)

Ko si glasbenik za glasbilo izbere kamen, je najmočnejša referenca skladba Kamni (1968) Christiana Wolffa. Mehka črta ni poustvarjanje, tudi ne reinterpretacija skladateljeve izvirne kompozicijske zamisli dotičnega dela, ampak dialog z njegovim pogledom na samo ustvarjanje glasbe. Namesto ene avtorske avtoritarne figure glasba kot participativna, kolektivna, nehierarhična, demokratična, družbena, politična dejavnost, ki uresničuje spremembe, preoblikuje stvarnost. Mar ni to nekoliko utopično? Toda upanje …

Zapoved in prepoved, obe sta vabljivi, saj ponujata možnosti, da ju kršiš.

Avtorji in izvajalci: Loup Abramovici, Vid Drašler, Tomaž Grom, Samo Kutin, Lola Mlačnik, Eduardo Raon.

Zvokotok v letu 2026 pod programskim vodstvom Tomaža Groma izpostavlja vprašanje zvočne geste kot izrazno in konceptualno jedro sodobne kompozicije, hkrati pa naslavlja raziskovanje zvočnega mišljenja onkraj interpretacije in premeščanje poslušanja v območje refleksije, materialnosti in neposredne prisotnosti. Materialnost zvoka in telesna prisotnost gradita zvočno izkušnjo kot prostorsko-telesni dogodek. Zvokotok se tako izrecno odmika od tradicionalnega branja ter se usmerja v ustvarjanje zvočnih dogodkov, ki se odzivajo, reflektirajo, odzvanjajo in evocirajo, ne da bi razlagali. Naslavlja glasbo kot misel, kot dejanje in kot navzočnost.

* Vstopnice: 10 €, 8 € (za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence)

Neljubljana:

AKC Nama, Škofja Loka, ob 20.00: Nina Bulatovix, Cvetoramšakbodiroža

Na odru gostimo Nino v rahlo-eleketronski-in-taman-za-džuskanje preobleki in Cvetota v klasičnem nihilistično-od-gnojšnice-popacanem hrupnem gvantu.

Nina Bulatovix je bend s komadi. Ritem mašino. Grifi. Službami. Nalomljenostjo. Spevnostjo. Otroci. Pomeni. Simpo. Abrahamom. Doslednostjo. V prekršku. Razkoraku. Fuzzu. Beatu. Nojzu. Dihu. Z novim starim članom. Molkom. Nasiljem. Prahom. Hipnozo. Bend, ki te zagrabi v želodcu. Težke teme v omamnih zvokih. Neznosnost ni bila še nikoli tako sexy.

CvetoRamšakBodiRoža je kolektiv čustvenih nedorasležev. Organizatorji iz Sokolca so ta hlev leta nazaj opisali kot “Nihilizem, hrup in naveličanost nad vsem botrujejo glasbenemu ustvarjanju tega variabilnega kolektiva, o katerem ni znano veliko. So iz Ljubljane igrajo pa mešanico sludga in dooma. Nevarno za ušesa in neprijetno za oči”. Udarja prav tam, kjer najbolj boli.

* Vstopnina: 10 €

Mostovna, Solkan, ob 20.00: ZU, The Canyon Observer, millacu (DJ set)

Večer ekstremne transžanrske kitarske glasbe! Prihajata italijanska glasbena beštija ZU z novo ploščo Ferrum Sidereum, ki izide januarja, in hrupna ljubljanska post-metalska horda The Canyon Observer, ki zadnja leta deluje na presečišču avantgarde, metala, nojza in jazza.

Za bend ZU Pitchfork pravi, da pogosto zvenijo kot sto bendov v enem, saj njihov izraz premore toliko različnih stilov, ki jih na inovativen način lepijo v svoj udarni zvočni mozaik. O The Canyon Observer pa je Mladina pisala, da njihova zadnja plošča Figura (2022) »projekt ekstremne jakosti, klobčičev čistega hrušča in neizprosnega zvočnega bombardiranja«.

Glasno bo! Vabljeni na umivanje v studencu kitarskega hrupa in bobnarskega ruženja. V večer nas bo popeljala italijanska didžejka millacu z enournim ogrevanjem, ki ga bodo zaznamovali zvoki eksperimentalne glasbe, post-industriala, dark ambeinta in basovskih muzik.

* Vstopnina: 15 €

Dvorana Glasbene šole Cerkno, ob 20.00: Chris Eckman (31. Keltika 2026)

Ameriško-slovensko popotovanje po poetičnem folk-rocku.

Na prvem koncertu 31. cikla Keltika bomo poslušali pri nas živečega ameriškega kantavtorja Chrisa Eckmana, ki ga bodo spremljali njegovi redni slovenski sodelavci. Eckman velja za enega najvidnejših izvajalcev americane, prepoznavne zmesi folka, rocka, bluesa in drugih zvrsti, ki jo je po svoje gojil že v bendu The Walkabouts. Čeprav je že med delovanjem te zasedbe (1984–2015) v duu s Carlo Torgerson snemal bolj intimistične, kantavtorske albume s poetičnimi besedili, se je takemu izrazu popolnoma posvetil na albumih, ki jih že več kot četrt stoletja podpisuje z lastnim imenom. A vendar pri teh albumih ne gre za solistična dela, saj Eckmana praviloma spremlja pisan nabor cenjenih slovenskih in mednarodnih glasbenikov, znanih iz folk in rock projektov. Po albumu Where the Spirit Rests (2021; nagrada nemških kritikov) je leta 2025 objavil odlično sprejet The Land We Knew the Best, ki ga je britanski mesečnik Uncut ob izidu razglasil za album meseca februarja ter ob koncu leta uvrstil na 26. mesto 80 najboljših albumov v letu 2025.

Zasedba:

Chris Eckman (glas, kitara)

Blaž Celarec (bobni)

Žiga Golob (kontrabas)

Jana Beltran (glas, akustično-električna kitara)

* Vstopnice: 12 €

Center mladih Koper, ob 21.00: Mrk, Grunt

Projekt MRK je srečanje raznolikih glasbenih elementov, pri čemer vsak žanr prispeva svoj edinstven odtenek k celotni zvočni paleti. Mrk označuje trenutek, ko se svetloba in tema ujameta v kozmičnem plesu. Svetloba in tema obstajata hkrati — svetloba simbolizira jasnost in energijo, medtem ko tema predstavlja globino in skrivnost.

Projekt Gaja Bostiča se poigrava s temi nasprotji, podobno kot planeti, ki prehajajo skozi senco drugega in se za hip prekrivajo. Prisotnost svetlobe se kaže v zvoku trobente in saksofona, katerih melodije osvetljujejo mogočen ritem, ki se premika v temnem, groovy okolju. Klaviature in efekti pa dodajajo globino ter ustvarjajo kontrastno zvočno atmosfero.

Grunt je nomadska glasbena horda, ki se na oddihu od kaotične sedanjosti potepa po prostoru in času. To početje lahko pripelje do povsem nepredvidljivih situacij. V tem trenutku se lahko kopa v medenih žarkih zvezde v galaksiji daleč, daleč stran, a že v naslednjem si zatiska ušesa pred oglušujočim rjovenjem Minozavra. Odmeve preteklih in prihodnjih davnin združuje v sedanjosti, saj se vedno znova vrača v ljubi dom, na Zemljo, v to pisano babilonsko mešanico, kjer s skrivnostnih avtohtonih draguljev razpihuje prah pozabe.

Na odpravah raziskuje, s čim resonira glasba, ta pomena prazen mehanski hrup, urejen v harmonijo, ki čudežno najde pot v naša srca, nas omamlja in združuje. Odgovore najde v jezikih bližnjih in oddaljenejših časov ter jim skozi lastne izkušnje daje avtorski pečat. Vsem je namreč skupno spoznanje, da je ljubezen tista, ki premika sonce in ostale zvezde.

Grunt zanima predvsem stičišče polj prvinskega etna z rockom in novodobnejšimi pristopi,

ne zanemarja pa niti zakladnice klasične glasbe in svobodnega, improviziranega izraza.

* Vstopnina: mladi do vključno 30. leta: 5 €; ostali: 10 €

Odri in podobno

Jalla Jalla, ob 15.00: veganski kuharski večeri

Sobotna južna – Vabljeni na veganski obrok in druženje!

SMG, Spodnja dvorana, ob 19.00: Ljubimki

Roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek v središče postavlja mladi ženski, Paulo in Brigitte. Obe sanjata o tem, da bi izbolj­šali svoj socialni položaj, edi­no pot za to pa vidita v lju­bezni z moškim. Avtorica se vsebinsko sicer navezuje na »ženske romane«, vendar se vseskozi spopada z družbe­nimi normami in tako v jezi­ku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari pre­mišljeno distanco.

Nina Ramšak Mar­ković s sodelavkami_ci se je osredotočila na idejo ro­mantične ljubezni kot ene­ga izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v ka­terem živimo. In na nasilje – tako tisto telesno, intimno, kakor tudi ono strukturno, družbeno –, ki se ne razkri­je kot nekaj, kar bi v ideal­ni meščanski družbi lahko odpravile_i kot napako, tem­več kot nujna druga stran romantične ljubezni. Kot v naši buržoazni družbenosti njena vedno navzoča zna­čilnost, kot njena senca.

MGL, Veliki oder, ob 19.00: Kramer proti Kramerju

Gotovo se spomnite kultnega filma Kramer proti Kramerju Roberta Bentona iz leta 1979. Film, ki je dobil pet oskarjev, je takrat navdušil z izjemnima Meryl Streep in Dustinom Hoffmanom. V istoimenski uprizoritvi, katere producent je Beogradsko dramsko pozorište, blestijo Andrija Kuzmanović, Nada Macanković in Marija Pikić.

V uprizoritvi ni pozitivnih in negativnih likov, ne gre za spopad med dobrim in zlim. Pred nami so ljudje iz mesa in krvi, ki si krčevito prizadevajo najti ravnovesje med kariero in osebnimi ambicijami na eni ter odgovornostjo do bližnjih na drugi strani.

Uprizoritev je izrazito minimalistična: dve deski in kipenje strasti. Trije igralci v neposredni bližini občinstva ne upodabljajo zgolj svojih likov, temveč z minimalnimi izrazili ustvarjajo svet okrog sebe. Med študijskim procesom se je ustvarjalna ekipa spraševala, ali so vprašanja, s katerimi se je pred 45 leti ukvarjal Avery Corman, še vedno aktualna. Odgovor je nedvoumen: bolj kot kdaj koli prej.

Mala scena MGL, ob 20.00: Izginjanje /razprodano/

Igra Izginjanje prikazuje življenje dveh družin, ki na prvi pogled nimata nič skupnega. Prva je navzven ugledna meščanska družina spoštovanega znanstvenika in profesorja Karla. Njegova žena je umetnica, njuna odrasla hči pa si ambiciozno prizadeva postati političarka. Kljub navidezni harmoniji pa ni vse tako bleščeče, kot se zdi. Ali jim bo uspelo potlačiti vse podlosti in umazanijo, ki nezadržno prihaja na plan? Druga družina je še zelo mlada, Marko in Ana imata malega sina, v zakonu pa jima ne gre najbolje. Marko sicer pripravlja doktorat, vendar se spopada s hudo travmo iz otroštva, ki mu preprečuje, da bi svobodno zadihal. Bojuje se z nenehnim občutkom, da bi najraje izginil. Ko se postopoma razkrivajo dogodki iz preteklosti, se prepleteta tudi Markova in Karlova zgodba. Bo Marko spoznal, da mora sam izbojevati svoj boj? Bo zbral dovolj moči in premagal svoje strahove? Izginjanje je v prvi vrsti drama o soočanju s samim sabo in šele nato o soočanju s tistimi, ki so nam poskušali odvzeti pravico do obstoja.

Kino

Klub Gromka, od 20.00 dalje: Belkî Sibê – potovanje skozi sirsko vojno in revolucijo v Rožavi

Ogled filma in diskusija.

Večkrat nagrajeni dokumentarni film Belkî Sibê Alexa Daloumisa razkriva 18-mesečno potovanje skozi vojno in revolucijo v Rožavi, zahodnem delu Kurdistana, v severovzhodni Siriji. Film se razteza med napredovanjem in zmago Sirskih demokratičnih sil proti ISIS, vključno z zgodbo Mednarodnega bataljona svobode, kjer je bil režiser v prvi vrsti razporejen. Prikazuje vojaško življenje in bitke na fronti, pa tudi civilno življenje v zaledju in socialno preobrazbo, ki jo poskuša izvesti Avtonomna demokratična uprava. Na obeh področjih je vidna vloga osvoboditve in opolnomočenja žensk. Film sledi časovni osi od julija 2016 (bitka za Manbij) do konca leta 2017 (osvoboditev Raqqe in propad islamskega kalifata), vendar vključuje tudi posnetke iz konca leta 2021, ko se je režiser vrnil v Rožavo. V filmu Belkî Sibê ni glavnega junaka, ki bi vodil pripoved. Namesto tega je več glasov iz različnih krajev, ki se združijo v sintezo kolektivne pripovedi, tako z vidika internacionalistov kot tudi lokalnih prebivalcev.

Alexis Daloumis, je filmski ustvarjalec in novinar britanskega in grškega rodu, rojen v Londonu, odraščal pa je v Atenah, kjer tudi živi. Ukvarja se predvsem z družbenimi gibanji, okoljskimi vprašanji in konfliktnimi območji.

Dogodek poteka v sklopu solidarnostnih aktivnosti z revolucijo v Rožavi, katere obstoj je zaradi napadov džihadističnih milic in nove sirske vojske od začetka leta 2026 ponovno resno ogrožen. Dogodek organizira Odbor za izobraževanje Antiavtoritarne platforme v sklopu Politične šole borke Vide.

Na dogodku bodo na voljo tudi knjige in druge publikacije na to temo. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Kinodvor

17:00 (razprodano) in 19.30 (ni razprodano) / Mala dvorana: Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.

18:00 / Dvorana: Sentimentalna vrednost (Affeksjonsverdi)

Joachim Trier / Norveška, Danska, Nemčija, Francija / 2025 / 135 min / norveščina, angleščina

Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega človeka na svetu vrača z intimno, ganljivo zgodbo o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu in osem nominacij za zlati globus.

20:45 / Dvorana: Nehvaležna bitja (Nevděčné bytosti)

Olmo Omerzu / Češka, Slovaška, Slovenija, Poljska, Francija, Hrvaška / 2025 / 110 min / češčina, angleščina

Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film) se vrača z izvirno dramo o družini v krizi, posejano s subtilnim humorjem in nepričakovanimi pripovednimi zasuki. Film je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v San Sebastiánu.

Kinoteka: 5. Dnevi poljskega filma

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Človek iz železa

Izvirni naslov: Człowiek z żelaza | Režija: Andrzej Wajda | Država: Poljska | Leto: 1981

Wajda v nadaljevanju Človeka iz marmorja pripoveduje širšo zgodbo o rojstvu poljskega gibanja Solidarnost ter o soočenju posameznika z močjo državnega aparata. Film spremlja novinarja, ki raziskuje delavsko gibanje po naročilu oblasti, a ob srečanjih z ljudmi, ki verjamejo v svobodo in dostojanstvo, postopoma spregleda resnico o družbenih spremembah, ki se rojevajo pred njegovimi očmi. Človek iz železa je Wajdov poklon pogumu, upanju in civilni solidarnosti.

Dvorana Silvana Furlana, ob 20.30: Katin

Izvirni naslov: Katyń | Režija: Andrzej Wajda | Država: Poljska | Leto: 2007

Nekaj tednov po vpadu nemških oboroženih sil septembra 1939 in po sovjetski okupaciji vzhodne Poljske so poljske častnike, rezerviste, policiste in intelektualce zajeli Sovjeti. Okoli 15.000 vojnih ujetnikov so spomladi leta 1940 na Stalinov ukaz pobili. Ko so Nemci tri leta pozneje odkrili množična grobišča, je sovjetska oblast zanikala vpletenost in okrivila nemško vojsko. Pri tem jim je pomagala tudi poljska vlada, ki je vseskozi podpirala sovjetske trditve, zagovornike resnice pa preganjala in strogo kaznovala. Film prikazuje predvsem sorodnike ubitih vojnih ujetnikov, ki so leta čakali na vrnitev svojih mož, bratov, sinov in očetov.

//