Glasba

Jalla Jalla,ob 21.00: klubski večer

Prosto po Prešernu.

Medvode, MC Jedro, ob 19.00: Lipstikk ‘N Leathür festival – tribute to Egzi

Z glasbo se bomo poslovili od našega prijatelja – človeka, ki je s svojo energijo, srcem in glasom pustil močan pečat na vseh nas.

Na odru se bomo združili, kot bi si on to želel – glasno, iskreno in s stilom.

Nastopajoči:

– Egzi Allstars

– Broken Arrow

– Pelhan

– Tomcat

Pridite, da skupaj dvignemo roke, kozarec in glasbo – za Egzija.

* Vstopnice: 25 €

Odri in podobno

Jalla Jalla, ob 15.00: veganski kuharski večeri

Sobotna južna – Vabljeni na veganski obrok in druženje!

Gledališče Glej, ob 20.00: Manifest

Septembra 1995 je The Washington Post objavil besedilo z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost, manifest, podpisan s kratico F. C. – Freedom Club. Kot se je kmalu izkazalo, je bil ta klub svobode posameznik, Ted Kaczynski, ki ga je Amerika in tudi lep kos sveta v desetletju in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber. Manifest bi v drugačnih okoliščinah prebralo nekaj deset bralk in bralcev, zaradi razvpitosti njegovega avtorja, še danes najbolj znanega ameriškega terorista, pa je tako rekoč v trenutku dobil kultni status. Pa je avtorjeva kontroverznost res edini razlog za to, da je tekst zanimiv? Tudi ko ga beremo po treh desetletjih, se misel morilskega bombaškega norca zdi vse prej kot nora. Kozmetične reforme sistema ne morejo dohajati nebrzdanega napredka tehnologije in posledic, ki jih ima ta razvoj za človeško žival, zato vse to od nas zahteva bolj poglobljen premislek o temeljih naše družbene resničnosti. Ne samo premislek, tudi dejanja. Ali nas res lahko zbudijo samo še bombe? Odgovor matematičnega genija, morilca, vizionarja, zločinca, amaterskega pozavnista in mojstra taktike je jasen. Gozdni človek po imenu TED je povedal vse. Kaj lahko k temu dodamo mi?

* Vstopnice: 12 € // 8 € (d, š, u)

Španski borci, ob 20.00: Anamaria Klajnšček – Vulneri

Živeti v družbi, svetu, pomeni deliti si prostor z drugimi. Svoboda ni področje samovoljnosti in neskončnega horizonta, pač pa je zamejena prav z drugim, ki naseljuje isti zamejeni prostor. Medtem svetovna populacija raste, kar kliče k vprašanjem, kot so: kje natanko svoboda (prostor) enega sreča svobodo (prostor) drugega? Kako velik je prostor, v katerega se lahko subjekt naseli, ga zavzame, se v njem odloča, razmišlja, obstaja? Človeška težnja po širjenju v okolico— po zasedanju, osvajanju in potiskanju meja lastne svobode — se pogosto prikriva kot preživetveni nagon. A za tem gonom se nemalokrat skriva iluzija, da svoboda obstaja le tam, kjer imamo prostor popolnoma pod nadzorom. Vulneri zato ni zgolj opazovanje fizične prenatrpanosti, temveč simptom ideološke paradigme: predpostavke, da presežek drugih samodejno pomeni primanjkljaj svobode.

Anamaria Klajnšček se v delu Vulneri loti tega vprašanja na fizični, materialni ravni – tri plesalce postavi na en kvadratni meter površine. Tam kohabitirajo, soobstajajo, ta prostor si delijo, vselej pa, natanko znotraj omejitve, iščejo svobodo. Avtorica vpelje v prostor različne gibalne, plesne in somatske tehnike, s katerimi se je ukvarjala zadnjih sedem let. Gre za konstantno pogajanje teles, aktivno taktilno poslušanje in menjavanje vlog med njimi. Predstava razkriva krhko arhitekturo človeške soodvisnosti.

* Vstopnice: 15 € // 10 € (d, š, u)

Kino

Mladinski center Bob, ob 18.00: Roza – dežela dveh rek

Ogled filma in diskusija.

Vabljene* na naslednji dogodek, ki poteka v sklopu solidarnostnih aktivnosti s kurdsko in drugimi skupnostmi v Siriji ter z revolucijo v Rožavi.

Dokumentarni film Roza – dežela dveh rek pripoveduje o revoluciji v Rožavi, z zgodbami asirskega, kurdskega in arabskega prebivalstva. Ti ljudje so izpostavljeni napadom ISIS, po drugi strani pa poskušajo vzpostaviti skupnostni sistem in avtonomijo, ki temelji na ženski osvoboditvi, ekologiji in ljudski demokraciji. Ta boj ni lahek v regiji, kot je Sirija, kjer vojna še vedno traja in odločilno vpliva na življenja ljudi. To se je ponovno jasno pokazalo v letošnjem januarju, ko je bilo zaradi nasilja provladnih sil nad skupnostmi na severu in vzhodu Sirije prisilno razseljenih več kot sto tisoč ljudi.

Kurdski filmski ustvarjalec Kutbettin Cebe je bil zaradi tega dokumentarnega filma, ki je bil posnet leta 2016, spoznan za krivega „ustvarjanja teroristične propagande“ in v Turčiji obsojen na dve leti in pol zapora.

Ogledu filma bo sledila diskusija, v kateri bomo osvetlili tudi aktualno dogajanje v Siriji in načrtovali nadaljnje solidarnostne aktivnosti.

Kinodvor

18:20 / Dvorana: Nehvaležna bitja (Nevděčné bytosti)

Olmo Omerzu / Češka, Slovaška, Slovenija, Poljska, Francija, Hrvaška / 2025 / 110 min / češčina, angleščina

Dostopnost: za slepe in slabovidne tudi z zvočnim opisom.

Na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film) se vrača z izvirno dramo o družini v krizi, posejano s subtilnim humorjem in nepričakovanimi pripovednimi zasuki. Film je doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v San Sebastiánu.

19:30 / Mala dvorana: Fiume o morte! /razprodano/

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.

20:40 / Dvorana: Umri, ljubezen moja (Die My Love)

Lynne Ramsay / Velika Britanija, Kanada, ZDA / 2024 / 119 min / angleščina

Poetičen, surov portret ženske, ujete v vrtinec ljubezni in norosti. Film Lynne Ramsay (Pogovoriti se morava o Kevinu) je Jennifer Lawrence poleg kritiške hvale prinesel nominacijo za zlati globus za najboljšo igralko v drami.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Okus češnje

Režija: Abbas Kiarostami | Država: Iran, Francija | Leto: 1997

Gospod Badii (Homayoun Ershadi) v srednjih letih se v svojem džipu vozi po ulicah in obronkih Teherana. Odločil se je, da bo naredil samomor. Išče človeka, ki bi naslednje jutro – za zelo dobro plačilo – prišel pod drevo na hribu, na mesto samomora, in ga pokopal. Zlata palma za najboljši film, Cannes ’97. »Če ne bi imel možnosti samomora, bi se že zdavnaj ubil.« – Cioran

Dvorana Silvana Furlana, ob 20.00: Gora se ne bo premaknila

Režija: Petra Seliškar | Država: Slovenija, Francija, Severna Makedonija | Leto: 2025

Med 600 ovcami, ki jih visoko v makedonskih gorah varujejo velikanski ovčarski psi, stoji koča, iz katere se sliši otroški smeh. Bratje, od katerih ima najmanjši osem let, se v prostem času skupaj igrajo in pogovarjajo o smislu življenja. Kakšna prihodnost jih čaka?

Zekir, Zarif in Zani so bratje, ki vsako leto preživijo več mesecev v makedonskih gorah, kjer skrbijo za družinsko čredo. Zekir in Zarif paseta ovce v višjih predelih, najmlajši Zani pa skrbi za krave v nižini. 2400 m visoko in daleč od naselij ter ljudi je življenje bratov težko, vendar hkrati tudi polno iger in veselja. Poleg sestre, ki občasno obišče Zanija, so edina družba bratov veliki ovčarski psi. Zarifovo najljubšo psico Beličko je v mesto že pred časom odpeljal pasji rejec, ki je zdaj nikakor noče pripeljati nazaj. Z leti se bratje vse bolj sprašujejo, kdo so vsak zase in kdo v odnosu do drugih. Se bodo lahko preživljali kot pastirji? Kaj jih čaka v prihodnosti? Odnos med Zekirjem in Zarifom postaja vse bolj napet, zato se Zarif odloči, da bo spremenil svoje življenje.

//