Glasba

KUD Channel Zero, od 10.00 do 18.00: Bolšji sejem gramofonskih plošč

Sejem gramofonskih plošč predstavlja ljubiteljem glasbe možnost dostopa do dobro ohranjenih plošč iz zasebnih zbirk. Na sejmu se odvijajo menjava, odkup in prodaja LP plošč in ostalih nosilcev zvoka. S seboj lahko prinesete svoje plošče različnih glasbenih zvrsti za morebitno menjavo. Sejem gramofonskih plošč omogoča druženje zbiralcev in ljubiteljev glasbe, dostopne pa so tudi informacije o čiščenju in vzdrževanju plošč. Tokrat se bo sejem plošč izjemoma odvijal po božičnih praznikih, vabljeni!

* Vstop prost!

Jalla Jalla, enkrat zvečer: Culebra, Dezinformacije

Culebra je zasedba iz Granade, ki se je v javnosti prvič pojavila leta 2017, ko je izdala prvi demo album s tremi pesmimi. Dve leti pozneje je sledil še njihov prvi dolgometražni album – CULEBRA.

Dezinformacije so zasedba iz Zagreba, ki je najbrž ni treba posebej predstavljati. Člani so (bili) med drugim aktivni tudi v bendih Indikator B, The Celetoids, Koridor, Left to Starve itd.

Odri, delavnice in protesti

Kongresni trg, ob 16.00: 8M PROTEST: NE BOMO DELALE ZA VAŠE VOJNE!

8. marec je mednarodni dan boja vseh žensk delavk za socialne, ekonomske in politične pravice. To je dan protestov, dan stavk in vztrajnega boja proti kapitalizmu in patriarhatu!

Kapitalistični patriarhat od nas pričakuje, da poleg izkoriščanja na delovnem mestu opravljamo tudi neplačano reproduktivno delo v svojih domovih: gospodinjska opravila, skrb za otroke, ostarele in bolne družinske člane.

Nosimo dvojno breme, ki se z razpadom javnih storitev samo še povečuje. Skrb za otroke, ostarele in bolne v vedno večji meri pada predvsem na zasebna gospodinjstva, tam pa na ženske. Breme, ki ga trenutno nosimo ženske, bi moralo biti v celoti odgovornost družbe v obliki javnih storitev!

Javne storitve, kot so vrtci, zdravstveni sistem, domovi za starejše in druge oblike institucionalne oskrbe, postajajo vse dražje, kadrovsko podhranjene in za mnoge finančno nedosegljive. Tisti, ki si to lahko privoščijo, se zatekajo k privatnim ponudnikom, medtem ko so ostali prepuščeni svoji družini in bližnjim.

Razloge za razpad javnih storitev lahko med drugim najdemo v vedno večjem proračunu za vojsko in vojaško propagando, prestrukturiranju podjetij v vojno industrijo ter usmerjanju družbenih sredstev v militarizacijo. Vojaška industrija predstavlja izjemno dobičkonosen sektor, saj vojne delujejo kot eden najbolj produktivnih mehanizmov kapitalistične akumulacije profitov. Družbenega bogastva je dovolj, a je napačno razporejeno!

Ker je Slovenija članica EU in NATO pakta, nas militarizacija neposredno podreja imperialističnim interesom ZDA in zahodne Evrope.

Krčenje javnih storitev občutno vpliva tudi na delovno študentstvo – premalo študentskih domov pomeni, da (pre)draga stanovanja iščemo na zasebnem trgu. Slab javni potniški promet, sistem študentske prehrane in skriti stroški študija pa nas silijo v podplačano študentsko delo, saj nam nizke štipendije ne omogočajo dostojnega študija in življenja.

Manj javnega denarja za dostojno življenje študentstva in delavstva pomeni več denarja za vojaško industrijo. S slabšanjem življenjskih pogojev tudi študentstvo trpi za posledicami povečane militarizacije. Tega ne bomo več dopuščale!

Zato se bomo zbrale na mednarodni dan delovnih žensk, 8. marca 2026, na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 16.00 in prevzele revolucionarno pobudo ter zavzele naše ulice!

Miklošičev park, ob 18.00: 8M PROTEST: NA GRMADO Z VOJAŠKO NADVLADO!

ker je militarizem ultimativni izraz patriarhata, 8. marca zažigamo vojaško nadvlado nad našimi življenji.

na grmado z imperializmom in vojaško industrijo smrti!

na grmado z vojnimi profiterji in njihovimi podjetji, kot so elbit system, rafael advanced defense systems, RTX, ali slovenskimi vallhala turrets, guardiaris, c-astral in pipistrel.

na grmado z ICE v ZDA, ki pod pretvezo varnosti ubija, zapira in deportira rasizirane osebe.

na grmado s šutarjevim zakonom, ki omogoča nasilje nad marginaliziranimi in marginalizira še vse ostale. na grmado z mejami, nacionalizmom in kesnofobijo!

na grmado z militaristično tvorbo izrael, ki izvaja genocid nad Palestnici, na grmado z režimom v Siriji, ki izvaja genocidno nasilje nad Alaviti, Druzi in Kurdi.

na grmado z imperialističnimi silami, ki to omogočajo, na grmado z elitistično peščico, ki s tem profitira.

zažigamo monarhijo, razredni sistem, sionizem, islamizem, mizoginijo in patriarhat!

ljudje v Iranu se že več kot osemdeset let borijo in upirajo tako monarhiji kot islamističnemu režimu, situacija za njih ni zapletena, raje goreče jasna.

ne dopuščamo, da nam reakcionarna monarhija, ki jo podpirata ZDA in sionistični režim izraela, ukrade našo solidarnost s svobodnimi glasovi ljudi v Iranu.

zažigamo ideološke okvire, ki selektivno odločajo, kdo si zasluži svobodo in kdo ne! kapitalizma ne zanima, kdo je figura na oblasti, dokler mu omogoča neomejeno izkoriščanje, krajo zemlje, virov in naših življenj.

vojna, orožje, genocid in represija niso neizogibne stvari. terjati mir danes konkretno pomeni terjati razgradnjo režima apartheida in okupacije v Palestini, prekinitev vseh vojaških intervencij v Ukrajini in Iranu, razgradnjo vojaške industrije in razpustitev vojaških organizacij vseh vrst, nasprotovanje porabi javnega denarja za oboroževanje, za vojno, za vojsko in policijo ter njuno infrastrukturo. nočemo kapitalističnega miru, ki za številne med nami pomeni življenje v pomanjkanju, vsakodnevno nasilje in izkoriščanje, hkrati pa marsikje pomeni tudi pripravo na novo vojno.

naša solidarnost presega njihove meje: na grmado z vojaško nadvlado!

Cirkulacija 2, ob 20.00: Eva Mulej Vrabič in Tatiana Kocmur: chrysalis

Performans v mednarodnem jeziku performansa

Projekt združuje zvočno umetnost Eve Mulej Vrabič (Oka) in performativno umetnost Tatiane Kocmur. Umetnici sta v preteklih letih že sodelovali pri avdiovizualnih performansih (Rastišče, 2024; Meso, 2024), v katerih sta skupaj z drugimi ustvarjalkami raziskovali telesne in družbene fenomene. S skupnim delom sta prepoznali številne sorodne interese, ki ju spodbujajo k razvoju avtorskega projekta, v katerem želita vzpostaviti most med njunima pristopoma.

V projektu chrysalis središče postavljata most kot simbol vmesnosti – prostor, kjer se mediji, telesa, načini zaznave in ravni obstoja stikajo, prepletajo in preoblikujejo v novo (ne)formo izražanja. Most razumeta kot performativni prostor, ki je nestabilen, fluiden in odprt za nepredvidene rabe. Tako kot zvočnost in telesnost tudi prostorskost v performativnih okoljih nastaja sproti; umetnice in gledalke jo soustvarjajo z vsakokratno prisotnostjo. Metodologija projekta temelji na enakovrednem razmerju med telesom, zvokom in prostorom ter na njihovem vzajemnem zrcaljenju. Energetsko polje, ki ga ustvarijo akterke in gledalke, lahko razvije specifičen, transformativni učinek.

Sodobne družbene nestabilnosti narekujejo potrebo po novih načinih združevanja in skupnostnega delovanja. V fizičnih, digitalnih in virtualnih prostorih se odvijajo protesti, obredi, srečanja in odločitve – situacije, v katerih telesa s svojo (ne)prisotnostjo ustvarjajo performativni prostor diskurza.

Iztočnico projekta predstavlja hidrofeministična misel o človeku kot vodnem telesu, nerazdružljivem delu naravnega sveta. Voda je skupni element vseh živih bitij; povezuje notranje dogajanje človeka, ekologijo, umetnost in družbeno kritiko ter ponuja nov ontološki okvir za razumevanje sedanjosti. V tem kontekstu postane voda simbol povezanosti, ki razbija hierarhije, temelječe na razvrščanju in ločevanju, ter odpira drugačne, morda celo utopične načine mišljenja prihodnosti. Liminalen prostor je kaotičen, zasičen, prepusten in nestabilen – ne ponuja enoznačnih odgovorov, temveč pogoje za transformacijo in nebinarnost razmišljanja in bivanja. Človeško telo kot vodnotelo v sebi nosi plime, oseke, tokove in pretoke informacij, zvoka in hranil.

Body, to body, to body.

Izmenjava postane mogoča – most je vzpostavljen.

Umetnici se bosta v ustvarjalnem procesu posvetili procesom metamorfoze in iskanju nebinarnosti bivanja v kontekstu razumevanja človeka kot vodnega telesa, predvsem v smislu odlaganja zakrnelih oblik in oblikovanja novih stanj prisotnosti, ki temeljijo na odnosih in sobivanju. Nebinarnost razumeta kot način preseganja osebnih in družbenih ustaljenosti, norm in zapovedi ter kot brisanje ostrih meja med polarnostmi. Metamorfoza reorganizira prostor in odpira teren za vznik novih, neznanih križanskih teles.

Performativni prostor zaznavata kot ovojnico, ki obiskovalko povabi v izkušnjo so-postajanja: v spremljanje transformacij med umetnicama, med njima in prostorom ter med zvokom in telesnim gestusom. Nastajajoča veččutna situacija ne gradi linearne naracije, temveč vzpostavlja odprt, procesualen okvir, v katerem se meje med mediji, identitetami in načini obstoja raztapljajo in znova oblikujejo.

* Vstop prost, zbirali se bodo prostovoljni prispevki

Jalla Jalla, od 15.00 do 18.00: delavnica kovanja

Brutal Sunday: Vsako nedeljo se lahko preizkusiš v kovanju. Za vso opremo in material poskrbimo mi. Pri kovanju bo za varno delo in ustvarjanje poskrbel naš Črt.

Španski borci, ob 18.00: Zborovanje – skupnostni eksperimentalni ne-zbor

Zborovanje je tak čuden zbor, je ne-zbor brez posluha, pri katerem se harmonski grozdi sočno prepletajo s pogumom in interakcijo.

Sramežljiv ali glasen, jasen ali negotov, nežen ali gromek – glas je inštrument, ki ga imamo vsi, a se njegovega potenciala pogosto ne zavedamo in mu redko namenjamo zavestno pozornost. Zato obstaja Zborovanje kot prostor, v katerem stremimo k opolnomočenju in ojačanju zadržanega glasu ter iščemo navdihujoča sozvočja izven konvencije zborovskega petja.

Participatorni razvoj kompozicij pa gre pripisati vsem sodelujočim, ki pod budnim očesom Tise Neže Herlec raziskujejo svoje glasove in z njimi gradijo hkratno introspektivni in skupnostni performativni momentum.

Prijave na: @email

Datumi za naprej pa so:

sobota, 14. 3., 16.00-18.00, Švicarija

nedelja, 15.3., 16.00-18.00, Švicarija

petek, 20.3.: Vaja le za nastopajoče na ne-nastopu 16.00–18.00, Švicarija

sobota, 21.3., 16.00 - 18.00, NE-NASTOP POMLAD, Švicarija, Tivoli gozd in urbano mesto

nedelja: 12. 4., 18.00 - 20.00, Španski borci

nedelja: 19. 4., 18.00 - 20.00, Španski borci

nedelja: 26. 4., 18.00 - 20.00, Španski borci

nedelja: 3. 5., 18.00 - 20.00, Španski borci

Menza pri koritu, ob 20.00: Impro liga: Bitka osebnosti – Nika Kovač vs Oprah Winfrey

8. marec, dan žena, dve ženski, ki spreminjata svet. Dve ikoni, Nika Kovač in Oprah Winfrey. Ena bitka, bitka osebnosti. Ena zmaga, ena je boljša kot druga. Katera?

Predstavljamo vam BITKO OSEBNOSTI, kjer bomo vsako tekmo v fiktivni dvoboj prezence vrgli dve znani osebnosti. Vsako osebnost bo zastopala ena ekipa izkušenih improvizatorjev in improvizatork, ki se bodo pomerili v zabavnih odrskih izzivih, navdihnjenih z vašimi predlogi. Zmagovalna ekipa bo tako sebe kot svojo zastopano osebnost pripeljala do slave.

Igramo svetovno priznan licenčni format Theatresports TM, ki ga je razvil oče improvizacije Keith Johnstone.

* Kolk stane: klasični odrasli ljudje 8 €; študenti, upokojenci, brezposelni 6 €

Kino

Kinodvor

16:40 / Dvorana: Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo

Ester Ivakič / Slovenija, Hrvaška / 2025 / 109 min / slovenščina

Zvedava deklica Ida, ki živi v majhni vasici v oddaljenem Prekmurju, postane prepričana, da lahko babičino smrt odžene s petjem.

17:30 in 20.00 / Mala dvorana: Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.

19:00 / Dvorana: Romanje (Romería)

Carla Simón / Španija, Nemčija / 2025 / 112 min / španščina, katalonščina

Katalonska režiserka Carla Simón (Poletje 1993, Alcarràs) znova zakoplje v zgodovino svoje družine, da bi iz spominov – tako resničnih kot izmišljenih – sestavila zgodbo svojih staršev.

21:30 / Dvorana: Fantasy

Kukla / Slovenija, Srbija, Albanija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina / 2025 / 98 min / slovenščina

Mlada slovenska režiserka Kukla se v svojem celovečernem prvencu sprašuje: »Kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal?« Film je glavnim igralkam prinesel nagrado za ansambelsko igro na festivalu v Sarajevu.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana, ob 17.00: Gora se ne bo premaknila

Režija: Petra Seliškar | Država: Slovenija, Francija, Severna Makedonija | Leto: 2025

Med 600 ovcami, ki jih visoko v makedonskih gorah varujejo velikanski ovčarski psi, stoji koča, iz katere se sliši otroški smeh. Bratje, od katerih ima najmanjši osem let, se v prostem času skupaj igrajo in pogovarjajo o smislu življenja. Kakšna prihodnost jih čaka?

Zekir, Zarif in Zani so bratje, ki vsako leto preživijo več mesecev v makedonskih gorah, kjer skrbijo za družinsko čredo. Zekir in Zarif paseta ovce v višjih predelih, najmlajši Zani pa skrbi za krave v nižini. 2400 m visoko in daleč od naselij ter ljudi je življenje bratov težko, vendar hkrati tudi polno iger in veselja. Poleg sestre, ki občasno obišče Zanija, so edina družba bratov veliki ovčarski psi. Zarifovo najljubšo psico Beličko je v mesto že pred časom odpeljal pasji rejec, ki je zdaj nikakor noče pripeljati nazaj. Z leti se bratje vse bolj sprašujejo, kdo so vsak zase in kdo v odnosu do drugih. Se bodo lahko preživljali kot pastirji? Kaj jih čaka v prihodnosti? Odnos med Zekirjem in Zarifom postaja vse bolj napet, zato se Zarif odloči, da bo spremenil svoje življenje.

Dvorana Silvana Furlana, ob 19.30: Ne pozabi me

Režija: Anja Medved | Država: Slovenija, Italija | Leto: 2025

Dokumentarni esej išče neizrečeni družinski spomin na drugo svetovno vojno. Med pospravljanjem škatel s fotografijami in filmskimi koluti se postopoma odpira spominska krajina obmejnega prostora med Slovenijo in Italijo, ki so ga v preteklem stoletju razdelili vojne in politično nasilje. Otroški spomini najstarejših pa odstirajo tudi drugačen pogled na ta prostor, veliko bolj skupen, kot smo se o njem učili v zgodovinskih učbenikih. Film šiva spomine domačinov različnih pripadnosti ter s filmskimi in fotografskimi dokumenti gradi prizorišče skupni pripovedi o življenju med vojno v času ponovnih pozivov k oboroževanju.

//