Kje boš pa ti?
Metelkova mesto:
A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Klub Gromka ob 17:00: piknik
PANK PONG >> Dirty old punx playing ping pong :) Rekreativno športanje za nešportnike.
Izven:
Steklenik, galerija za zvok bioakustiko in umetnost, Rastlinjak Tivoli od 19:00 do 20:30: Boštjan Perovšek: Stenice, mrož in vrata (v živo)
Bioakustični zvočni performativni dogodek
V uvodu nas bo nagovoril dr. Matija Gogala, slovenski biolog in entomolog.
Delo Stenice, mrož, in vrata – Steklenik 2018 je v najnovejši različici izvirne skladbe iz leta 1986 nadgrajeno z novimi zvoki stenice Legnotus limbosus in se vrača k svoji osnovni zvočni realizaciji za 8‑kanalni zvočni sistem. Tako kot leta 2016, je v osnovnem zvočnem materialu uporabljena tudi tudi elektroakustična obdelava zvočnih vzorcev in modulov živalskega sveta v kombinaciji s sintetičnimi elektronskimi viri, ki po svoji strukturi in zvočnosti spominjajo na osnovni akustični (živalski) zvočni material.
Pričujoče delo, kot tudi Bugs, a walrus and a door – Trento 16, omogoča živo izvedbo s kombiniranjem različnih vnaprej posnetih zvočnih modulov, ki tvorijo osnovo kompozicije. Postopku kombiniranja v realnem času se pridružuje tudi simultano elektroakustično delo (live electronics). Zaradi različnih kombinacij, ki so možne pri izvedbi v živo, se lahko realizacije med seboj precej razlikujejo. Zato je to nekakšen živ organizem, ki se tudi z dolžino izvedbe prilagaja izvajalcu, njegovemu razpoloženju in prizorišču.
Steklenik, galerija za zvok bioakustiko in umetnost, je umetniški program v prostoru Rastlinjaka Tivoli. Naslavlja dela, ki preko zvočne raziskave narave in okolja povezujejo umetniške in znanstvene prakse. Dela umetniških zvrsti zaobjemajo bioakustiko, zvočno ekologijo, zvočno krajino, zvočno umetnost idr. Namenjena so radovedni publiki, ki jo zanima združiti opazovanje botanike v rastlinjaku s poslušanjem aktualnega umetniškega dela iz programa Steklenik.
Brez vstopnine
Kino Šiška, dvorana Komuna ob 20:00: Laurel + Zala Kralj & Gašper Šantl
Ko je leta 2013 britanska mladenka Laurel iz svojega spalničnega studia pokukala s prvo verzijo skaldbe "Blue Blood", je nemudoma razvnela glasbeno blogosfero. Od takrat jo pot vodi samo še strmo navzgor, prek treh vrhunskih EP-jev, pogodbe s podzaložbo priznane založbe Ninja Tune, razprodanih turnej po domovini, pohval s strani Annie Mac, Zanea Lowea, Spotifyja in The Guardiana ter partnerstva z modnimi znamkami.
Vstopnina: Predprodaja 10 EUR na dan 12 EUR s popustom 8 EUR
Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki – Nana Milčinski: Nanine pesmi
Vstopnina: 18, 14* EUR
Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Duo Ponte
Alja Petric, glas
Damjan Stanišić, kitara
Duo Ponte sestavljata pevka Alja Petric in kitarist Damjan Stanišić. V duet ju je povezalo raziskovanje zvočnih pokrajin ljudstev z daljnih ruskih step, panonske kotline, Balkana, južne Evrope in Novega sveta. Gradniki mostu, ki ga vzpostavljata s poslušalstvom, so čustva, ta na videz tako krhka, v resnici pa najtrdnejša snov vseh medčloveških odnosov in razmerij. Virtuozno kitaristovo obvladovanje instrumenta in prefinjen, žametni pevkin vokal sta le osnovi za subtilno povezovanje emocij, ki so se v glasbe sveta nalagale skozi stoletja, in ljubezni do glasbe, ki sta se ji glasbenika zavezala.
Korenine zasedbe segajo v leto 2014, ko sta glasbenika združila ideje in svoje sodelovanje predstavila na prvih koncertih v Murski Soboti. Od tedaj aktivno nastopata na številnih slovenskih in tujih odrih. Glasbenika sta se v prvih dveh letih delovanja osredotočila predvsem na raziskovanje glasbenega izročila raznolikih kultur po svetu. Preko lastnih prefinjenih aranžmajev sta ustvarila edinstven umetniški izraz pri interpretiranju glasbenih del, ki izvirajo iz Balkanskega in Iberskega polotoka, strastne Južne Amerike, vse do ruskih nomadskih ciganov in še dlje.
Brez vstopnine
teater, razstave, predavanja...:
MKL Knjižnica Bežigrad ob 18:00: Umetnost, to je pač življenja boj
Ivan Cankar v kritičnih spisih, ki jih je naslovil Bela krizantema, problematizira odnos med umetnikom in družbo. Kamišibajkarica Tatjana Hladnik bo v japonski tehniki pripovedovanja "kamišibaj" ob lesenem odru predstavila odlomke iz knjige.
Člani gledališke skupine Pionirskega doma bodo pripravili improviziran nastop na temo Cankarjevih Tujcev - ti bodo predstavljali iztočnice in navdih za raznolike improvizacije, nekaj svojih predlogov za izhodišča prizorov pa bo dodala tudi publika.
Brez vstopnine
PTL ob 19:00 in 20:30: Jan Rozman: Predmetenje
Performans
V svojem novem performansu se koreograf, performer in improvizator Jan Rozman sooči s stvarmi – s predmeti, ki ga obkrožajo, pa tudi z občutki in idejami, ki jih ti predmeti sprožajo. Predmetenje je visceralni odziv na svet stvari v katerem živimo. Je premeten in ljubi reči.
Gledališki oder postane prostor stika med živo in neživo materijo; okolje, v katerem stvari lahko vzpostavljajo odnose, komunicirajo in soobstajajo – ter ob tem morda razkrijejo tudi svojo drugo plat.
Več: emanat.si/si/produkcija/jan-rozman predmetenje/
Cena: 8/6€ (dijaki, študenti, upokojenci)
SNG Drama:
Veliki oder ob 19:30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Tobačna, 10ka ob 21:00: Stand up show ''Love Is In the Air''
Prostovoljni prispevki
- - -
Avditorij Moderne galerije od 14h-19h: Simpozij o fenomenu krožišč
Krožišča so v zadnjih letih postala zelo opazen del javnega prostora. Z objekti in skulpturami v svojih središčih so začela pomembno vplivati na podobo krajev v Sloveniji pa tudi drugod po Evropi.
Na simpoziju bo o fenomenu krožišč v desetminutnih predavanjih spregovorilo 14 domačih strokovnjakov s področij urejanja prostora, družboslovja ter umetnosti. Sledila bo razprava ter zaključno predavanje tujega strokovnjaka Miguela Álvareza Martíneza. Obravnavali bodo fenomen kot tak, njegov pomen in družbene okoliščine, ki nanj vplivajo. Razmišljali bodo o javni plastiki, prostorih pešcev in prostorih avtomobilov ter o ustreznosti krožišč za umestitev javne plastike.
Simpozij je namenjen strokovni in zainteresirani javnosti. Z organizacijo dogodka želimo prispevati k javni razpravi o krožiščih.
Za uvod v simpozij bo nastopil Olfamož, celoten program je dostopen tule:
MGLC ob 18:00: Sledi na papirju, platnu, steni kot intuitivno razumljen svet svojega časa
Vodstvo po razstavi Rika Debenjaka
vodi Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica, esejistka in pisateljica
Vstopnina: 5 EUR, 2.5 EUR
Projektni prostor DUM ob 20:00: Mladen Stropnik, fade in to the night
razstava "fade in to the night"
Razstava fade into the night oziroma "Sonic Youth" je tudi nekakšna parafraza razmišljanja Igorja Zabela o razstavnih strategijah. V svojem tekstu Razstavne strategije v devetdestih – nekaj zgledov iz slovenskega prostora, piše o tem, da avtor, delo, prostor, občinstvo in institucije niso abstraktne entitete, ampak so določene z ideološkimi, političnimi, razrednimi, spolnimi in jezikovnimi dejavniki. Tako je mogoče razumeti tudi pričujočo razstavo, ki poskuša pokazati, da je Stropnikovo delo, ne glede na njegovo kompleksnosti in raznovrstnost filozofskih, konceptualnih in formalnih idej, nemogoče razumeti, če hkrati ne razmišljamo tudi o družini, počitnikovanju, seksu, službi, železniški postaji, sprehodu, pršutu in marmeladi.
Brez vstopnine
Galerija Fotografija ob 20:00: Igor Andjelić - Cinecitta
Fotografska razstava
IGOR ANDJELIĆ – CINECITTÀ
Igor Andjelić je vizualni umetnik, grafični oblikovalec in fotograf, ki je nepogrešljiv del ljubljanskega kulturnega dogajanja. Je integralen del mesta, v katerem živi, ter ključni so-oblikovalec nekaterih prostorov ljubljanske kulturne scene, med njimi Galerije ŠKUC, Kluba K4 in Salona Minimal. Svojo predanost domu je med drugim dokazal z nedavno umetniško razstavo Ljubljɐna, s svojimi fotografskimi pripovedmi pa tke živahno tapiserijo domačega mesta, ki zaživi šele skozi svoje prebivalce. Ta tematika prikaza realnih ljudi, njihovega vsakdanjika in pristnih interakcij med njimi, pa je morda bolj kot za katerokoli evropsko umetniško obdobje značilna za italijanski neorealizem.
Brez vstopnine
- - -
Knjigarna FF, Filozofska fakulteta ob 17:00: Besedna postaja: Molekularno rdeče
(p)ostane hipokritična, predlaga sedem obratov: od buržoaznega k proletarskemu, od visoke teorije k nizki, od shizme k sistemu, od molarnega k molekularnemu, od človeškega k nehumanemu, od nadzidave k bazi, od uglajenega k vulgarnemu. Wark v ta namen kombinira sovjetske in kalifornijske teoretike-praktike zornega kota dela: Leninovega tekmeca Aleksandra Bogdanova, inženirja-pisatelja Andreja Platonova, kiborginjo Donno Haraway in avtorja znanstvenofantastične Trilogije Mars Kima Stanleyja Robinsona.
O knjigi se bosta pogovarjala njen prevajalec Marko Bauer in pisec spremne besede Primož Krašovec.
Knjiga bo v kratkem izšla pri založbi Sophia.
Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Brez vstopnine
Mestna galerija Ljubljana ob 17:00: Vodstvo po razstavi CODE:RED
Razstava "CODE:RED" v Mestni galeriji Ljubljana prinaša strnjen pregled in zapis vseh realiziranih "postaj" projekta in nekatere ključne informacije, relevantne za razumevanje stanja na področju konsolidacije pravic seksualnih delavcev. Po razstavi bo popeljala kustosinja Alenka Gregorič.
S podrobnim vpogledom v obstoječe dokumentarno gradivo, z besedili, intervjuji, videi, fotografijami in časopisi je tokrat "CODE:RED" prvikrat prikazan v celoti, mnoge stopnje in aktivnosti projekta pa so prav za ljubljansko razstavo dobile format umetniškega dela.
Brez vstopnine
KOŽ ob 18:00: Ddr. Igor Grdina : Vse je zapisano v Cankarju, predavanje
Predavanje bo tematiziralo avtobiografske izjave v posameznih Cankarjevih delih, ki se kažejo kot ključ za razumevanje njegove umetnosti. Posebna pozornost bo posvečena odnosom med posameznimi pripadniki Cankarjeve družine. Ob Cankarjevih tekstih bodo v pretres vzeta tudi pričevanja njegovih sorodnikov. Tak pristop je produktiven zato, ker je Cankar avtor, čigar umetnostnooblikovalska vodila so dajala posebno težo avtobiografskosti in izhajanju iz ustvarjalčeve življenjske izkušnje.
Brez vstopnine
Pritličje ob 18:00: Od Hajfe do Ramale
Od Hajfe do Ramale: Od pregnane družine do apartheida
Urša Regvar in Andraž Rožman vam bosta predstavila svoja doživetja na obeh straneh zidu. V Hajfi sta iskala hišo družine Abdul Al Munem, ki jo je leta 1948 enako kot 750.000 drugih Palestincev Izrael pregnal od doma. Prišla sta do zanimivih informacij in fotografij, ki nam jih bosta predstavila. Potem sta se odpravila na Zahodni breg, kjer sta videla, kako izraelska oblast zatira Palestince. Obiskala sta več mest in begunskih taborišč. Skozi zgodbe ljudi nam bosta skušala prikazati življenje pod izraelsko okupacijo in apartheidom.
Brezplačno
Center za poezijo Tomaža Šalamuna ob 19:00: Literarni večer: Katarina Gomboc
Vabljeni na literarni večer s Katarino Gomboc, ki bo predstavila pesniški prvenec "Negotovosti navkljub" (JSKD, 2018).
S pesnico se bo pogovarjala avtorica spremne besede in mentorica Ana Porenta.
Katarina Gomboc (1993, Šempeter pri Gorici) je slavistka, pesnica in pisateljica, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Leta 2017 je zmagala na festivalu mlade literature Urška.
Brez vstopnine
Knjižnica Šiška ob 19:30: Ugrizi - Andej Blatnik
Kratke kratke zgodbe v zbirki Ugrizi Andreja Blatnika (LUD Literatura, 2018) pod drobnogled postavljajo usodne trenutke, ki držijo v precepu raznolike protagoniste, kot so žene generalov, pogajalce, varovalce zajcev, bojevnike tretje armade.
Bosta kirurga rešila morebitnega morilca svojega kolega? Kateri ostrostrelec bo zadel prvi? Do kod bo segel dotik pod mizo?
Pogovor bo moderirala Maja Šučur.
Brez vstopnine
Trubarjeva hiša literature ob 19:30: Družina pod feminističnim drobnogledom
Sociologi ji pravijo osnovna celica družbe in dejansko si družbo brez utemeljenosti na familializmu težko zamislimo, saj nas je večina odrasla v družinah in normativna predstava sreče in samoizpolnitve je pogosto povezana z lastnim družinskim življenjem. Ne le konservativni krogi, tudi neoliberalne opcije promovirajo družino, saj je nujna alternativa socialni državi in pomeni prihranek pri skrbstvenem delu in ekonomski varnosti. Družina pa je, paradoksalno, kljub pozivu k odpravi družine v Komunističnem manifestu, sveta celo za socialiste, saj si ne upajo drezati v temeljno vrednoto delavskega razreda. Ni pa družina najbolj pogosta oblika organizacije življenja - kakor pravita Barrett in McIntosh, kljub takemu vtisu in medijski promociji te oblike skupnostnega življenja, je bilo gospodinjstev tipa mama-oče-otrok/ci že leta 1982 v Veliki Britaniji zgolj tretjina. Najbolj natančna in glasna kritika samoumevnosti družine je morala priti s strani tistih teoretičark, ki so preučevale tlačeno pozicijo žensk v tem odnosu – s strani feminizma torej. Kritika družine je za feminizem nujna posledica njegovega detektiranja opresije "razreda žensk" (Delphy), saj se ravno v družinskem odnosu ženska podrejenost zelo natančno manifestira. Kritika družine pa je zaradi velikega odpora in sentimenta, povezanega z realnimi potrebami, ki jih izpolnjujemo v družinskih odnosih, po drugi strani ena izmed glavnih krivk za nepriljubljenost feminizma. Si zmoremo, ali vsaj želimo, po zgledu radikalnih feministk, ki so si to drznile že pred polovico stoletja, danes zamisliti, če že ne živeti nekaj, kar sta Deleuze in Guattari poimenovala anti-ojdipski odnosi?
Brez vstopnine
Bežeče prireditve:
Kinoteka:
Jesenska filmska šola 2018: Podoba-upor – militantni dokumentarec na bojiščih maja ’68
16:00 Otvoritev simpozija + predavanje: Mark Betz: Aktivni gledalci, politični akterji: izpad v filmski teoriji po maju ’68
Pojem aktivnega gledalca se je kot posledica politizacije filmske teorije in kritike pojavil v formativnem obdobju akademskih filmskih študij, ko so številni francoski in britanski časopisi pričeli vključevati marksistične in psihoanalitske teorije v svoje razmisleke. Uveljavljena revija Cahiers du cinéma in novonastali Cinéthique sta se leta 1969 spopadla v vojni za lastništvo in avtoriteto nad novo obliko ideološke kritike, ki je v zameno za pasivnega gledalca predlagala politično progresivni popravek. Določene pripovedne in formalne strategije (kontrakinematografija) so bile postavljene v ospredje, saj so omogočale kritičen odnos ne le do filmskega teksta, pač pa tudi do ideologije vladajočega razreda: položaj aktivnega gledalca je bil razumljen kot nujna komponenta (ponekod pa tudi kot ekvivalent) političnega aktivizma. Toda do danes je ideja dejavnega gledanja prestala občutne prelome, popravke in ponovne premisleke. V delih Jacquesa Rancièra in Laure Mulvey, pa tudi med zagovorniki počasnega filma, so se nedavno pojavile teze, da je določena vrsta miselne ostrine zadovoljiva že sama po sebi. Toda v kolikšni meri so ti argumenti privedli do privilegiranja kinematografij nedejavnosti in do celularizacije gledalskega izkustva? Ali lahko priklic aktivnega subjekta iz preteklosti vodi do vpeljave drugačnega gledalca v sedanjosti; gledalca, ki bi lahko v svetu zunaj filma deloval kot akter?
Mark Betz je redni profesor na Oddelku za filmske študije King's College London, kjer je deloval že kot ustanovni član. Predavanje bo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop
17:30 Predavanje: Daniel Fairfax: Skupina Dziga Vertov v Palestini: montaža v praksi in teoriji
Skupina Dziga Vertov (sodelovanje med Jeanom-Lucom Godardem, Jeanom-Pierrom Gorinom in filmskimi tehniki) se je leta 1970 po naročilu organizacije PLO lotila projekta Do zmage (Jusqu'a la victoire), filma o palestinskem revolucionarnem gibanju. Če bi bil film končan, bi morda predstavljal vrhunec eksperimentalne montaže, ki sta jo Godard in Gorin razvila v svojih predhodnih delih. Toda sporni projekt je bil po masakru Črnega septembra zaustavljen, gradivo pa po dolgotrajnem montažnem postopku predelano v Godardev refleksivni filmski esej Tukaj in drugje (Ici et ailleurs, 1974). V prispevku bomo Godardeve montažne prijeme obravnavali v luči nekaterih teoretskih besedil, ki jih je Skupina sestavila v šestdesetih in sedemdesetih letih, vključno s tekstoma »Kaj storiti?« (»Que faire?«) in »Manifest za Fataha« (»Manifeste pour Fatah«) ter neobjavljeno fotomontažo »Dol s filmom! Naj živi film« (»À bas le cinéma! Vivre le cinéma«).
Daniel Fairfax je docent filmskih študij na Goethejevi univerzi v Frankfurtu in urednik spletnega časopisa Senses of Cinema. Predavanje bo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop
18:45 Predavanje: Olivier Hadouchi: »Tukaj in drugje« v kinematografijah leta ’68
Filmi in filmski ustvarjalci so leta 1968 s pridom dokumentirali francoske upore in generalne stavke, ponekod pa izumljali tudi nove načine filmske proizvodnje in prikazovanja. Toda tu bomo govorili o globalnem maju ’68, mešanici več filmov in mednarodnih političnih dinamik, obenem pa ostali pozorni na posebnosti lokalnih okolij, na pomen transnacionalnih izmenjav in skupnih aktivističnih virov (na primer gibanj solidarnosti s tretjim svetom). Ali so filmi leta ’68 res ustvarjali nove načine percepcije, predrugačili tradicionalne oblike upora in tvorili nove načine političnosti? Predlagali bomo primerjalni teoretski okvir, ki bo francosko izkušnjo tega leta odkrival sočasno s praksami in ugotovitvami drugih držav.
Olivier Hadouchi je neodvisni kurator, raziskovalec in filmski zgodovinar z doktoratom Univerze v Parizu III, Sorbonne Nouvelle. Predavanje bo v angleškem jeziku.
Brezplačen vstop
Retrospektiva: 1968 – Leto, ki je zaznamovalo film in pretreslo svet
20:00 Junijska gibanja (Lipanjska gibanja), Želimir Žilnik, Jugoslavija, 1969, digitalni format (posneto na 35mm), čb, 10', bp
Film govori o študentskih demonstracijah v Beogradu leta 1968 – največ pozornosti posveča kritični kvaliteti, zanosu in disciplini tega protesta. Šlo je za najmočnejšo javno kritiko »rdeče buržoazije« – članov komunističnega aparata, ki so dušili ustvarjalnost in uveljavljanje nove generacije povsod po vzhodnem bloku.
Sledi srednjemetražni film presenečenja po izboru kolektiva Jesenske filmske šole.
21:30 Program filmskih obzornikov
Poletje ’68 (Obzornik št. 505) (Summer ’68 /Newsreel #505/)
Norman Fruchter, John Douglas, ZDA, 1969, digitalni format (posneto na 16mm), čb, 60', bp
Dokumentarec nudi poglobljeno obravnavo protestnih dejavnosti med nacionalno konvencijo ameriške demokratske stranke v Chicagu. Med drugim prikazuje upore proti vpoklicu, razmah aktivističnih kavarn, razvoj alternativnih medijev in začetke samega gibanja Newsreel. Še posebej nazoren je v svojem proučevanju problemov, ki so jih obzorniškemu gibanju nakopali mainstream mediji. Obenem pa je tudi dokument filozofij, strategij in problematik študentskega gibanja v ključnem letu 1968.
Črni panter (Obzornik št. 19) (Black Panther aka Off the Pig /Newsreel #19/)
San Francisco Newsreel, ZDA, 1968, digitalni format (posneto na 16mm), čb, 15', bp
Atraktiven prikaz vodstva organizacije Črni panterji leta 1967. Film vsebuje zaporniški intervju z obrambnim ministrom Hueyem P. Newtonom, pogovor z informacijskim ministrom Eldridgom Cleaverjem, prizore posledic policijskega napada na losangeleški štab, posnetke zborov za Hueyevo osvoboditev, ki so potekali v spominskem parku Hutton in pred okrajnim sodiščem Alameda, ter recitacijo desetih strankarskih zahtev, za katero je poskrbel soustanovitelj Bobby Seal. Gre za enega najpogosteje distribuiranih filmov Newsreel, znan pa je tudi pod prvotnim naslovom »Off the Pig«. Kratki film med drugim vključuje risbe aktivista in umetnika Emoryja Douglasa.
Sodni primer Lincoln Center (Obzornik št. 17) (The Case Against Lincoln Center /Newsreel #17/)
Newsreel, ZDA, 1968, digitalni format (posneto na 16mm), čb, 12', ap
Za gradnjo Lincoln centra, v katerem se nahajata newyorška mestna opera in filharmonija, so izrinili več kot 20.000 latinskoameriških družin. Film razkriva pokrovitelje tega umetniškega središča (korporacije in premožne družine), pa tudi kulturo, ki tam domuje. S primerjavo vzdušja v Lincoln centru in živahne soseške kulture pravilno napove proces, ki bo zahodno stran New Yorka kmalu preobrazil v območje z visokimi najemninami, namenjeno izključno višjemu srednjemu razredu.
Upor – Z Noamom Chomskim (Obzornik št. 1) (Resist – With Noam Chomsky aka Chomsky-Resist /Newsreel #1/)
Newsreel, ZDA, 1968, digitalni format (posneto na 16mm), čb, 12', bp
Film nudi redek prikaz Noama Chomskega v poznih šestdesetih letih. Chomsky odkrito komentira vietnamsko vojno in razvija kritične misli, ki so danes ponovno srhljivo aktualne. Obzornik vsebuje še posnetke demonstracij proti vpoklicu in podrobnosti o obtožbah proti Benjaminu Spocku, Williamu S. Coffinu, jr., in drugim.
Kinodvor:
17:00 Barbara, Mathieu Amalric / Francija / 2017 / 98'
Dvajset let po smrti ikone francoskega šansona jo igralec in režiser Mathieu Amalric obudi z večplastnim, sanjskim poklonom njenemu življenju in delu; s filmom, v katerem je, kot pravi avtor, »vse izmišljeno in vse resnično«.
19:00 Žaba, Elmir Jukić / Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvaška, Makedonija, Slovenija / 2017 / 78'
Žaba, posneta po veliki gledališki uspešnici in z odlično zasedbo bosanskih igralcev na čelu z Emirjem Hadžihafizbegovićem, govori o dolgotrajnih posledicah vojne travme za intimna življenja ljudi, toda namesto zgodbe o obupu prinaša presunljivo in osvežujoče sporočilo optimizma.
21:00 Sodnica (The Children Act), Richard Eyre / Velika Britanija / 2017 / 105'
Drama o trku prava in verskih prepričanj, pa tudi o napetem razmerju med čustvi in razumom, zgrajena okrog fascinantnega lika ostroumne vrhovne sodnice (Emma Thompson). Britanski pisatelj Ian McEwan je scenarij priredil po lastnem romanu V imenu otroka.
Mala dvorana:
18:00 Codelli, Miha Čelar / Slovenija / 2017 / 85'
Codelli je igrano-dokumentarni film o malo znani afriški avanturi znamenitega slovenskega izumitelja, barona Antona Codellija, znanega tudi po tem, da je leta 1898 v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil.
20:00 Bergman: eno leto, eno življenje (Bergman - ett år, ett liv), Jane Magnusson / Švedska / 2018 / 117'
Režiserka Jane Magnusson (Trespassing Bergman) vzame pod drobnogled leto 1957, eno najbolj plodnih v življenju in ustvarjanju Ingmarja Bergmana, ter skozi arhivske posnetke in številne intervjuje z režiserjevimi sodelavci in sopotniki razgali resničnega moža za mitsko podobo filmskega velikana.
Prikaži Komentarje
Komentiraj