Krvavo enostavni torek

Metelkova mesto:

 

[A] Infoshop ob 18:00: Alternativna tržnica in veganska večerja v Mnezi pri koritu

Zadruga Urbana nadaljuje z pokritimi tržnicami na skupnostnih dogodkih na Metelkovi. Dogodki so namenjeni odpiranju nekomercialnih prostorov druženja v teh zadnjih izdihljajih zime - s pomladjo se namreč vračamo na metelkovsko dvorišče.

 

Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> Stupeur et tremblements (2003)

 

Tovarna ROG: Solidarnost v akciji - 12. obletnica AT Rog

Modri kot ob 18:00: Predstavitev nove številke ČKZ: AVTONOMNA TOVARNA ROG

King Kong MMA Sport Club ob 18:00: Delavnica samoobrambe
7 dnevni festival samoobrambe
Modri kot ob 19:00: Delna bralna uprizoritev članka “Ker nam ni vseeno…” kolektiva Modri kot

Cirkusarna NaokROG ob 21:00 – 21:30: Projekcija filma / jamm session
“The Uranus Report” "... holographic remains from The 3rd Uranus Mission 2011 .... // ..."; rgb_tnsa_2013; 30'

Cirkusarna NaokROG ob 21:30: Jazz klub Mezzoforte: JamObsession experimental intermedia jam session - maraton improvizirane žive glasbe

 

Glasba:

 

Narodna galerija ob 19:30: Sozvočje svetov

PROGRAM:

Antonio Vivaldi:
Koncert za godala v C-duru, RV 117

Georg Philipp Telemann:
Koncert za dve kljunasti flavti v a-molu, TWV 52:a2

Antonio Corelli: Concerto grosso op. 6 št. 3 v c-molu

Johann Sebastian Bach:
Brandenburški koncert št. 4 v G-duru, BWV 1049

Maruša Brezavšček, kljunasta flavta
Elisabeth Wirth, kljunasta flavta

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Janka Istenič, muzejska svetnica, Narodni muzej Slovenije

"Emonec"

Bronasti kip iz Emone (rimske predhodnice Ljubljane), t. i. "Emonec", sodi med najdragocenejše predmete rimske dobe v Sloveniji. Kako dobro poznamo leta 1836 izkopani kip, ki je najznamenitejši predmet iz Emone? Kdaj in za koga so ga naredili, koga predstavlja, čemu je bil namenjen? Nedavne raziskave so pokazale, da je bil sestavni del izjemnega nagrobnega spomenika, za katerega domnevamo, da se je zgledoval po Trajanovem stebru v Rimu.

Vstopnina: 19, 14, 12

 

Klub CD ob 20:00: Maarja Nuut "Une meeles"

Estonska violinistka in pevka Maarja Nuut v prepletu tradicionalnih plesnih melodij, pesmi in zgodb z živo elektroniko oblikuje kompleksno razplasteno glasbeno krajino – svet, v katerem se minimalizem in eksperimentalna glasba srečata z ljudskim glasbenim izročilom predvojne Evrope. V glasbenem nastopu Maarja stremi k prožnemu, gibkemu stanju – kot mačka pred skokom. Pravi, da to stanje »poraja glasbo in podaljšuje trenutek, v katerem se preoblikuje način videnja, slišanja in zaznavanja. Vedno gre za 'sedanji trenutek', v katerem so stare melodije enako sveže kot pravkar nastale improvizacije«.
Spomladi leta 2013 je Maarja izdala svoj prvenec Soolo, ki je v Evropi pritegnil nemalo pozornosti ter bil deležen odličnih ocen in primerjav s češko avantgardno violinistko Ivo Bittovo. Na twitterju ga je omenil celo Simon Le Bon, prvi mož benda Duran Duran. Maarja je gostovala po ZDA, Kanadi in Evropi, prejela nagrado za najboljšo izvajalko na Glasbenem tednu v Talinu ter se uspešno predstavila na mednarodnem sejmu WOMEX v Španiji. Od tedaj je iskana gostja različnih pomembnih festivalov, kot so Eurosonic Noordeslag, APAP, Mundial Montreal, Folk Alliance International, MENT Ljubljana, Lost In Music itd.
Maarjin zadnji album Une meeles iz leta 2016 je navdušil poslušalce in kritike po vsem svetu.
"Maarja Nuut s kar se da preprostim pristopom ustvarja neustavljivo privlačno, hipnotično glasbo." - The Quietus
Koncert bo v sklopu Pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu.

Maarja Nuut, glas, violina

Vstopnina: 12, 8* EUR

 

Odrske umetnosti, razstave in predavanja:

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Ana Karenina

Ena najznamenitejših ljubezenskih zgodb svetovne književnosti

Jovanovićeva odrska priredba (2015) znamenitega Tolstojevega romana Ana Karenina iz leta 1878 v veliki meri ohranja kompleksno romaneskno zgodbo, a vendarle na odru ustvari dramo, ki izzveni izjemno sodobno. Zgodba o veliki neobvladljivi ljubezni, ki trči ob številne zunanje pa tudi ob nekatere notranje ovire, je zgodba o posamezniku/posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen, ki trešči v življenje uglajene plemkinje, soproge in matere Ane Karenine, je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost. Kratkotrajna izpolnitev v nedovoljeni ljubezenski zvezi je "kaznovana" z vsemi mogočimi omejitvami. Ana Karenina izgubi pravico do sina, družba njenega ranga jo zavrne in izobči. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod.
Ana Karenina je velika ljubezenska zgodba svetovne literature, a je hkrati tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem.

 

MGL:

Studio ob 17:00 in 20:00: Hanoh Levin: Življenje kot delo, komedija
Maalehet hajim, 1981
Črna komedija
Noč je. Jona in Leviva Popoh, zakonca v poznih petdesetih, ležita v postelji. Leviva mirno spi in sanja, Jona pa se buden predaja malodušnim mislim. Občutek ima, da je zapravil svoje življenje, in prevzame ga silovita želja, da bi ga korenito spremenil, dokler je še čas. Grobo prebudi svojo ženo in oznani, da jo po tridesetih letih zakona zapušča. Sledi neusmiljen spopad dveh, ki se po dolgih letih skupnega življenja poznata do obisti. Naveličanost, nakopičene zamere in zavedanje o človekovi minljivosti sprožijo plaz očitkov, zmerjanja, obtoževanj in žalitev, seveda pa tudi izraze globokih nežnosti in skrivnostnih prepletenosti. Medsebojno obračunavanje je mestoma grenko-sladko, večinoma pa boleče okrutno. Izrečeno je vse tisto, kar si drug o drugem dostikrat mislimo, a zelo redko povemo. Levin skozi živ in prepričljiv besedni dvoboj mojstrsko in subtilno razgrinja tudi številna kompleksna vprašanja
o smislu človekovega bivanja v bližini neizogibne smrti. Ko se zakoncema kasneje v igri pridruži osamljeni znanec, njuno zvezo vsaj za hip uzremo s povsem drugačne perspektive …
Hanoh Levin je ena najpomembnejših osebnosti sodobne izraelske dramatike in gledališča. V svojem kratkem življenju (umrl je leta 1999, star 56 let) je ustvaril okrog 60 dramskih del, nekatera je zrežiral sam. Pisal je tudi prozo in poezijo. Po svetu najbolj znani sta njegovi igri Rekviem, ki ga je pred nekaj leti v MGL režiral Matjaž Zupančič, in Življenje kot delo, ki v Studio prihaja novembra.

Veliki oder ob 19:30: Georg Büchner: Dantonova smrt
Dantons Tod, 1835
prevajalec:Bruno Hartman
režiser: Aleksandar Popovski
Pet let po začetku francoske revolucije so v Franciji na oblasti jakobinci, struja revolucionarjev, ki pod vodstvom ekstremističnega Robespierra izvaja teror nad državljani in z neumorno pomočjo giljotine redči vrste morebitnih izdajalcev revolucije. Eden od voditeljev zgodnje revolucije, Georges Danton, se izmučen od krvi, ki jo je že zahtevala revolucija, odmika od politike med prijatelje, karte in ženske, medtem ko ga njegov politični somišljenik in prijatelj Camille Desmoulins nagovarja, da bi izkoristil svoj vpliv in se Robespierru ter njegovi vladavini terorja postavil po robu. Robespierre proti sovražnikom, ki jih vidi povsod, zagovarja skrajne ukrepe – predvsem usmrtitev kot edini način, da novoustanovljena francoska republika svoje ideale zaščiti pred ponovno vladavino privilegiranega razreda, aristokracije, rojalistov in njih somišljenikov. Robespierre Dantona zapre in ga privede pred Nacionalni konvent, ki je zaradi številnih že giljotiniranih političnih nasprotnikov v dvomih, ali bi pogubili tudi Dantona, torej moža, ki je leta 1792 rešil Francijo. Robespierre v imenu domovine in revolucije, ki naj bi po zgodovinskem pravilu žrla svoje lastne otroke in v vsakem primeru zahtevala številne žrtve, ker je taka pač njena narava in predpogoj za svobodo, poslance prepriča v Dantonovo krivdo. Na revolucijskem sodišču Danton pozove ljudstvo proti Robespierru in njegovi diktaturi, ki bi republiko zadušila v krvi. Ljudstvo ga najprej podpira, potem pa se tehtnica nenadoma prevesi …
Dantonova smrt (1835) je prvo dramsko delo nemškega dramatika Georga Büchnerja. Büchner je ob Heinrichu Heineju in Goetheju eden vidnejših predstavnikov nemške predmarčne dobe, v literaturi zavezane emancipaciji posameznika in liberalnim političnim načelom. Ob prvi izdaji je bila Dantonova smrt, ki vsebuje izseke iz zgodovinskih političnih govorov in jo zato štejemo med zgodnje predstavnice dokumentarne dramatike, močno cenzurirana. Premierno je bila uprizorjena šele leta 1902, skoraj sedemdeset let po Büchnerjevi smrti.

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Via Negativa: 365padcev

Performans

1975. Ameriški predsednik Gerald Ford med obiskom Avstrije pade po stopnicah predsedniškega letala Air Force One. 2004. Fidel Castro se po govoru pred mavzolejem Che Guevare spotakne in pade z govorniškega odra. 2015. Kanclerka Angela Merkel med obiskom festivala v Bayreuthu pade z razmajanega stola. 2016. Bojan Jablanovec, umetniški vodja VN, pade na stopnicah pred vhodom v gledališče … Nenehno padamo. Padamo po stopnicah, padamo v zasede, v nezavest, v napačne roke … Veliki zdrs se lahko zgodi kadarkoli. Finančni, okoljski, zdravstveni, kozmični, jedrski … Smo v stalni pripravljenosti. Zaposleni z vzdrževanjem ravnotežja na vseh ravneh: osebno, lokalno, nacionalno, globalno … 9. 3. 2019. Združeno kraljestvo bo zapustilo EU. Je to začetek razpada ali konec integracijskih dvomov? 23. 11. 2022. Via Negativa bo praznovala 20-letnico delovanja. Jablanovec bo prenehal delovati kot umetniški vodja. Bo VN preživela? 13. 4. 2029. Asteroid Apophis se bo zemeljski površini približal na 31.200 km. Je izračun pravilen?

Vstopnina: 10 EUR, 7 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #21, stand up

Vstopnina: 3EUR

 

---

 

Galerija Jakopič ob 19:00: Mario Magajna: Fotograf

Fotografska razstava

Razstava Fotograf temelji na izboru, ki kar najbolj nazorno izpričuje Magajnovo osnovno poslanstvo oz. njegovo brezpogojno vdanost fotoreporterskemu poklicu in neusahljivo voljo po ovekovečenju vsega, kar se je v Trstu in širši okolici dogajalo. Kljub temu osnovnemu vodilu je Mario Magajna z leti razvil svojevrsten fotografski jezik, ki v pravem ravnotežju spaja pripoved (novico, dogodek, zgodbo) in izpoved (nekakšno naivno, preprosto in neposredno obliko poezije).

"Za vsako fotografijo, ki jo naredim, vem, da postaja del zgodovine. To je več kot napisati članek. To je nekaj živega, človeka kar prevzame." To je izjavil Mario Magajna v intervjuju za Primorske novice maja 1983, ko mu je Društvo novinarjev Slovenije podelilo Tomšičevo nagrado za zasluge na področju fotoreporterstva. Za svoje delo je Mario Magajna prejel še več drugih pomembnejših priznanj, med njimi tudi red viteza za zasluge italijanske republike in častni znak svobode Republike Slovenije.

Fotoreporter Mario Magajna (Maganja) se je rodil v Križu (Trst) leta 1916, kjer je tudi preživel otroška leta. Bil je fotografski samouk z izjemnim talentom. Na njegovi življenjski in profesionalni poti lahko ločimo tri obdobja neformalnega pridobivanja fotografskega znanja. Ko je bil star 14 let, je dobil v roke svoj prvi fotografski aparat znamke Kodak. Z njim je ogromno fotografiral, pri tem strastno užival in si tako postavil temelje za nadaljnji osebni fotografski razvoj. Drugo obdobje, verjetno odločilno za njegovo celotno poklicno življenje, je bila služba v tržaški trgovini Foto-Radiottica. Tretje obdobje pa sestavljajo izkušnje, ki jih je pridobil kot fotoreporter Primorskega dnevnika. Njegova fotografska zapuščina obsega okoli 260.000 posnetkov. Arhiv hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu.

Magajna, zvest svojemu fotoreporterskemu poklicu, se ni nikoli razglašal za umetnika, ampak vedno za fotografa, za pričo in protagonista svojega časa in prostora. Kljub pomanjkanju formalne izobrazbe si je prizadeval izboljšati kakovost lastnega dela, saj je venomer ponujal vse boljše posnetke. Pri raziskovanju njegovega opusa tako odkrivamo avtorjevo težnjo po iskanju estetske popolnosti in kompozicijske dovršenosti.

Magajna je bil od konca druge svetovne vojne pa vse do upokojitve fotograf s pečatom sodobnosti. Sporočilnost njegovih posnetkov je še danes zelo aktualna, čeprav so njegove fotografije dolgih petdeset let nastajale kot fotografski komentar za vsakdanje potrebe Primorskega dnevnika. Njegove fotografije odražajo avtorjevo iskanje lastnega pripovednega pristopa. Uporaba fotografskega medija mu je omogočala vzpostavitev pristnega in empatičnega stika z ljudmi, da bi jih bolje predstavil in nekoliko globlje spoznal. Prav to daje Magajnovim fotografijam poseben čar in liričnost.

Razstava temelji na izboru, ki kar najbolj nazorno izpričuje Magajnovo osnovno poslanstvo oz. njegovo brezpogojno vdanost fotoreporterskemu poklicu in neusahljivo voljo po ovekovečenju vsega, kar se je v Trstu in širši okolici dogajalo. Kljub temu osnovnemu vodilu je Mario Magajna z leti razvil svojevrsten fotografski jezik, ki v pravem ravnotežju spaja pripoved (novico, dogodek, zgodbo) in izpoved (nekakšno naivno, preprosto in neposredno obliko poezije).

Vodilo in navdih pri oblikovanju razstave so bile Magajnove besede: "Bil sem navaden reporter in kot Slovenec sem za naše ljudi napravil, kar sem mogel." Izbor razstavljenih fotografij obiskovalcem približa Magajnov svet in svet njegovih malih herojev vsakdana. S svojimi fotografijami je namreč zapisal zgodovino ljudi, ki so, čeprav v zelo negotovih političnih razmerah, optimistično in s trdno voljo dan za dnem potrjevali svojo prisotnost.

Vstopnina: 3 EUR / 2 EUR

 

Ravnikar Gallery Space ob 19:00: R / EDITION 003: tina konec, prodajna grafična razstava

R / EDITION je serija inovativnih prodajnih razstav grafične ustvarjalnosti mladih in uveljavljenih umetnic in umetnikov, ki aktivno soustvarjajo sodobno umetniško sceno. Izbrano umetniško grafiko v omejeni nakladi, oštevilčeno in podpisano, na mesečni ravni predstavljamo v okviru aktualne produkcije R galerije. Prav nizka naklada poskrbi za ohranjanje pridiha originalnosti in s tem tudi vrednosti. Cena posameznega izvoda na dan otvoritve je 50 € (kasneje 75).

V okviru tretje serije R / EDITION se predstavlja Tina Konec (1992), ki je leta 2015 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri profesorju Zmagu Lenárdiču. Na isti ustanovi zaključuje podiplomski študij slikarstva pod mentorstvom Tuga Šušnika. Aktivno razstavlja doma in v tujini, njena dela so bila nazadnje predstavljena v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani.

Tino Konec v svojem delu najbolj zanima tehnika risbe. Osrednji motiv so drevesa, ki jih tekom delovnega procesa bolj ali manj abstrahira in njihov videz prilagaja svojim občutjem. Velik pomen daje tudi tehnični izvedbi, saj vedno skuša z enostavnimi sredstvi doseči večji, še ne viden učinek, inovacijo. Čas, ko riše, je zanjo meditativnega pomena in svojo izkušnjo želi skozi narisano podati gledalcem.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Integracije - Dezintegracije - Nacionalizmi (okrogla miza)

Inštitut za delavske študije in Inštitut 8. marec v sodelovanju z organizacijo transform! organizirata okroglo mizo Integracija – Dezintegracija – Nacionalizem. Leta 2018 je kohezija Evropske unije ogrožena, kot še nikoli prej. V nekaterih državah v Evropi so populistične in protievropske stranke vstopile v vlado ali pa so bile blizu temu. Brexit se odvija naprej, v nekaterih državah pa so se pojavile secesionitične težnje, ki ogrožajo celovitost držav.

O spremembah, ki se dogajajo v Evropi, o razvoju evropskega projekta od hladne vojne do konca sistemske konkurence vzhod-zahod in vzpostavitivi gospodarskega upravljanja po Mastrichtu, o temu kdo je dejansko glasoval za desne populistične stranke v Evropi ter kakšna je situacija v Sloveniji in na Hrvaškem, kakšne so povezave med politikami evropske integracije in naraščajočimi desničarskimi populizmi v Evropi, ter kakšne so mednarodne povezave med temi strankami in gibanji in v kolišni meri delujejo koordinirano se bomo pogovarjali z Walterjem Baierjem in Domagojem Mihaljevićem. Predstavili bomo tudi novo izdajo letnega zbornika evropske mreže levih fundacij transform!, ki obravnava omenjene teme.

 

Kino Šiška, dvorana Komuna ob 20:00: Kdo Je Tony Millionaire? predavanje

V delih za otroke ameriškega ilustratorja, striparja in pisatelja Tonyja Millionairja nastopajo plišaste igrače, viktorijanske hiše in poletne dogodivščine, izrisane v klasičnem naturalističnem slogu starih slikanic in prvih mojstrov ameriškega s

Na tokratnem Stripolisu bomo spoznali avtorjeve junake iz nagrajenih stripov Maakies, Sock Monkey in Billy Hazelnuts, se dotaknili njegovega dela na področju animacije in poskusili ugotoviti, ali je Millionaire resničen priimek. V avtorjev čudežno čudaški svet nas bo popeljal Luka Jare.

 

Bežeče prireditve:

 

Festival dokumentarnega filma:

Kosovelova dvorana:

17:00 Razstavljavec min (The Deminer), Hogir Hirori, Shinwar Kamal, Švedska, 2017, 83'

Kdor je mislil, da je oskarjevska Bombna misija (The Hurt Locker) režiserke Kathryn Bigelow pretiravala z likom "samomorilskega" razstavljavca min na Bližnjem vzhodu, naj si pogleda ta dokumentarec, v katerem iraški specialist za bombe Fahir po padcu Sadamovega režima to počne vsakodnevno, strastno, zavzeto, skoraj brezbrižno - in kljub dejstvu, da je oče osmih otrok. Če Fahir ne bi bil enako strasten amaterski filmar ali če s seboj ne bi nosil kamere, s katero upravljajo njegovi asistenti, verjetno tudi tega filma ne bi bilo. Avtorja iz kopice digitalnih virov, Fahirjeve "avdiovizualne knjižnice", sestavita potenten in izjemno napet dokumentarni triler.

19:00 Debatni krožek (Atelier de conversation), Bernhard Braunstein, Francija, Avstrija, 2017, 72'

Po filmu pogovor z ustvarjalci.
"Debatni krožek" poteka v javni knjižnici znamenitega pariškega kulturnega centra Georgesa Pompidouja. Knjižnica je edinstvena, v njej ni pristopnin ali članskih izkaznic, identiteta ljudi ni pomembna. Tam se vsak teden srečujejo ljudje vseh narodnosti, ras in veroizpovedi, s ciljem, da bi se naučili francoščine. Begunci z vojnih območij in študentje so pomešani z zdravniki, poslovneži in sodniki, vsi so bodisi začasni rezidenti bodisi begunci, ki bi radi ostali v Franciji. V živahni razpravi - vsi so posedeni v polkrog -, ki se največkrat dotika perečih aktualnih tematik, sodelujejo ljudje iz Iraka, Kurdistana, Afganistana, Turčije, Egipta, Italije, Japonske, ZDA, Sirije, Brazilije, Kitajske, Bolivije, Kolumbije itd.

21:00 Čistilci (The Cleaners), Hans Block, Moritz Riesewieck, Nemčija, Nizozemska, Brazilija, Italija, ZDA, 2018, 90'

Svetovni splet postaja vse bolj neobvladljiv, vse bolj se porajajo moralni in etični imperativi, od tega, kaj objaviti in predvsem kaj z njega odstraniti. Video posnetki, forumske debate, vse bolj vplivni družabni mediji, vse te platforme postajajo legla nestrpnosti in odkrite sovražnosti. Nekdo vse te objave moderira in "čisti". Ampak kdo so ti ljudje, ki morajo v nekaj sekundah presoditi o ustreznosti neke vsebine, fotografije ali posnetka? In kdo vodi kalifornijske tehnološke korporacije, ki so se do nedavnega distancirale od moralne odgovornosti? Avtorja odstirata izjemno kompleksen sodobni problem, ki postaja težko nadzorovan. Količina podatkov, ki je vsako minuto naložena na splet, je enormna, nepredstavljiva in kot najbolj ranljiva se izkazujejo najmanj razvita okolja, npr. jugovzhodna Azija, kjer v Mjanmaru ali Bangladešu etnične manjšine preganjajo tudi zavoljo produkcije lažnih novic, ki jih pomagata širiti priljubljena facebook in twitter.

 

Kinoteka: 20. FDF/My Way 50 – Med iskanim in najdenim svetom

19:00 My Way 50, Maja Weiss, Slovenija, 2018, DCP, barvni, 83' 

Maja Weiss v prvi osebi, vedno angažirana, v iskanju resnice ... in filmskih projektov, s katerimi je od nekdaj izpostavljala zamolčano, nevidno, nezaželeno. V filmih se je ukvarjala s Černobilom, Nubami, Darfurjem, vojno za vodo, žrtvami totalitarnih režimov, ostanki nekdanje skupne države, delavskim razredom, nacionalizmi, ksenofobijo, tudi z begunci – daleč pred begunskim valom. Obenem si je ustvarila družinsko okolje, ki deluje kot nekakšna zadruga in vztraja kljub sodobnemu antikulturniškemu ozračju.

21:00 Peter vs. Harry, Ida Weiss, Slovenija, 2017, DCP, barvni, 60'

Portret nemško-slovenskega glasbenika, snemalca, scenarista in režiserja Petra Braatza, ki se včasih imenuje tudi Harry Rag, čeprav ni prepričan, kaj »harry rag« (onstran naslova uspešnice skupine The Kinks) sploh pomeni. Braatz, ki je kot pevec skupine S.Y.P.H. vzniknil znotraj nemške pankerske scene poznih sedemdesetih in osemdesetih let, je predvsem dokumentarist, čigar dela so bila nemalokrat nerazumljena in zavračana; o njegovem delu in življenju pred kamero spregovorijo sodelavci in prijatelji, pa tudi družinski člani in somišljeniki. 

 

Kinodvor:

17:45 20. FDF: Zahodno od reke Jordan West of the Jordan River

Amos Gitai / Francija, Izrael / 2017 / 84 min / angleščina, arabščina, hebrejščina

Amos Gitai se je po več kot tridesetih letih s kamero vrnil na Zahodni breg, kjer je leta 1982 že posnel kontroverzni dokumentarec Field Diary. Vmes se je podoba Izraela in zasedenih območij korenito spremenila, avtorja pa danes – po umoru Jicaka Rabina leta 1995 in po smrti Jaserja Arafata – zanima predvsem to, ali so se Palestinci in Izraelci še sposobni spraviti in živeti v miru.

20:00 Hochelaga, dežela duš Hochelaga, Terre des Âmes

François Girard / Kanada / 2017 / 100 min / francoščina

Odprtje festivala!

V večplastnem portretu bogate, 750-letne zgodovine Montreala se arheolog in staroselec Baptiste Asigny poda na sled svojih irokeških prednikov in ostankov vasi Hochelaga, kjer so se leta 1535 srečali s francoskim raziskovalcem Jacquesom Cartierom.

Mala dvorana:

18:15 Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

 

Komuna:

18:15 Oblika vode (The Shape of Water), domišljijska romantična drama, Guillermo Del Toro, ZDA, 123'

20:30 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'