Lov na trolle
Metelkova mesto:
A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Veganska večerja v rokah Pauer puf girls (sugar, spice and everything nice + chemical ex). Meni: kremna porova juha. Ratata-iz-tuji rizotta in solatta & Čežana iz jabulk.
Jalla Jalla ob 20:00: TORKPEDO
Channel Zero ob 20:00: Dirty Skunks: SPEEDWOLF (ZDA), HELLSWORD (Slo), TELEPORT (Slo) - Trgatev, vonj po jeseni, prijetno sonce, utapljanje v vinu in spominih na poletje. Vsakoletni september, čudovit kot najlepša lirska pesem izpod rok najbolj čutnega avtorja. A ne, če temu dodate tri peklenske metal bende.
20:00 - Jalla Jalla: video projekcija
Gala hala ob 21:00: SIAMESE QUEENS (savage noise punk from Belgium) vs. NIKKI LOUDER (chaotic noise rock from Slovenia) After: BiGor z ustrezno godbo! Vstopnina: 4 €
Klub Gromka ob 21:30: FONIJA (Mk) + START AT ZERO (Slo) >> melodični hardcore
Glasba Izven:
Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Kromatika 1.
Abonma Simfonični orkester RTV Slovenija in izvenDirigent: En Shao; solistka: Tatjana Vasiljeva, violončelo
Simfonični orkester RTV Slovenija
Program:
B. Leskovic, Etuda
D. Šostakovič, Koncert za violončelo in orkester št. 2, op. 126
S. Rahmaninov, Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27
En Shao, glavni dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, bo tradicionalno začel novo koncertno sezono. Ob njem se bomo srečali z odlično violončelistko Tatjano Vasiljevo, ki je svojo evropsko kariero začela že pri dvanajstih letih, ko je leta 2001 kot prva ruska državljanka osvojila veliko nagrado mesta Pariz, štiri leta pozneje pa so jo imenovali "mednarodno odkritje leta". S tem je bil položen temeljni kamen za sijajno koncertantno kariero in danes je ena najbolj iskanih violončelistk, ki igra z najboljšimi dirigenti in najuglednejšimi orkestri.
En Shao bo posegel tudi po slovenski partituri. Bogo Leskovic (1909–95) je bil ne samo eden pomembnejših dirigentov in odličen ravnatelj ljubljanske Opere, temveč tudi skladatelj. Njegov opus ni zelo obširen, se pa kljub temu njegova dela uvrščajo med vredne prispevke k naši glasbeni zakladnici, med njimi tudi prefinjena Etuda.
Rahmaninov je imel vse premalo zaupanja vase, in to kljub velikim uspehom, ki jih je doživljal. Na začetku je bil s svojo drugo simfonijo zelo nesrečen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To je delo sprejelo z navdušenjem, podobno kot njegove klavirske koncerte.
Palacij, Ljubljanski grad, ob 20:00: "Ta glas": Severa & Gal Gjurin
Zasedba:
Severa Gjurin, glas, električna kitara
Gal Gjurin, glas, akustična kitara, klavir
Miha Kraker, mandolina, kitara
Matej Tekavčič, bas
Domen Gracej, trobenta
Matija Krečič, violina
Lenart Krečič, saksofon
Blaž Celarec, tolkala
Marko Kragelnik, čelo
Severa je likovnica, ki poje podobe. Njen glas in izjemno subtilen glasbeni izraz sta že zdaj med največjimi slovenskimi vokalnimi biseri, ob spremljavi brata Gala pa se izrazita v najlepših odtenkih.
Gal je vokalist, večinštrumentalist, avtor, glasbeni producent, pesnik in prozaist, človek, ki premika mejnike v svetu ustvarjanja. S svojimi šestimi avtorskimi ploščami je postal ena osrednjih osebnosti na slovenskem glasbenem prizorišču. Iz eksperimentalnih začetkov se je njegova glasba z leti spreminjala, izpopolnjevala in zorela, z zadnjima albuma Srce ter Duša in telo pa ga je dokončno sprejela tudi širša javnost.
Večer, ki ga pripravljata sestra in brat Gjurin, bo klavirsko obarvan, subtilen in avtorski, pela bosta starejše in novejše pesmi z njunih samostojnih poti in skupnega sodelovanja. Kolektiv glasbenikov, s katerimi že dolgo sodelujeta, podaja v izvedbo prav vsakega koncerta veliko rahločutne energije in glasbenega znanja – prav zato jih bosta gostila tudi na Ljubljanskem gradu.
Cena vstopnice za posamezni koncert: 10,00 €, 7,00 €*
Cena vstopnice za celotni cikel: 30,00 €, 21,00 €*
*(študentje, upokojenci, skupine nad 15 oseb
Teater, razstave, predavanja....:
Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Jean Genet: Služkinji, režija: Vinko Möderndorfer
Jean Genet
SLUŽKINJI
Režija: Vinko Möderndorfer
Igrajo: Janja Majzelj, Daša Doberšek, Olga Kacjan
Jean Genet ni bil le intriganten ustvarjalec, temveč tudi sam vedno na družbenem robu; samo med letoma 1937 in 1943 je bil trinajstkrat v zaporu in izgnan iz petih držav. Tudi v Služkinjah (1949) ga privlači element lažnosti, goljufije in izumetničenosti, predvsem pa preizprašuje pozicijo človeka in umetnika z družbenega roba. "Drame pišem, da bi izkristaliziral odrsko, dramsko emocijo. Ne zanima me, na primer, ali bodo Črnci koristili črncem. Poleg tega ne mislim, da jim koristijo. Mislim, da bi neposredna akcija, boj proti kolonializmu, naredil mnogo več kot katerakoli drama. V dramah sem poskušal oživiti nekaj, česar črnci in drugi zatirani ne morejo izraziti. Neki kritik je o Služkinjah napisal, da služkinje 'ne govorijo tako'. Ja, one tako govorijo – toda samo meni, ponoči. Če bi mi kdo rekel, da črnci ne govorijo tako, bi mu odgovoril, naj nastavi uho na njihovo srce in bo slišal natanko to. Morate znati slišati tisto, kar je brezoblično," je povedal.
Drama Služkinji ponuja navdihujoče gledališko gradivo tudi za današnji čas, na kar opozarjajo številne uprizoritve slovitih režiserjev po vsem svetu in postavitve na slovenskih odrih.
Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20. uri: Branko Potočan & FOURKLOR: SIJAJ
Plesno-gledališka predstava
Avtor in režiser: Branko Potočan
Plesalci in soustvarjalci: Tina Janežič, Jana Menger, Sebastjan Starič, Dušan Teropšič, Branko Potočan; sodelujejo tudi plesalke: Enya Belak, Tamara Polanc,Tini Rozman in Veronika Valdes
Plesalke na tkanini: Lucija Adamič, Nina Bučuk, Nina Grguraš, Kristina Martinc, Lana Mihelčič, Katja Pavlovič, Rebeka Vegelj
Dramaturgija: Andreja Kopač
Avtor glasbe: Marko Brdnik
Izvajalca glasbe: Marko Brdnik in Marko Lasič
Oblikovanje svetlobe: Tomaž Štrucl
Manipulacija zvoka: Jure Vlahovič
Video: Petra Hrovatin
Stilistka: Barbara Stupica
Avtor lutke: Silvan Omerzu
Fotografija: Tit Filipovič
Koprodukcija: Vitkar zavod in Cankarjev dom
O SIJAJU
Izhodišče Sijaja je prehojena pot posameznega umetnika; od prvih korakov nedolžnosti, iskrenosti in obetov za prihodnost, prek vzponov in padcev, do danes. Skozi skupino Fourklor se je v dvajsetih letih sprehodilo veliko plesalcev, igralcev, glasbenikov, cirkusantov in performerjev, ki so v mozaik celote prinesli vsak svoj delček in s seboj odnesli novo izkušnjo.
Zgodbo skupine danes oblikujejo tako njeni dolgoletni člani kot mlajše generacije. In kakor posameznik oblikuje svojo življenjsko pot, življenje oblikuje njega, in kakor raziskuje gledališče, to raziskuje njega. Teater je prostor za vsakogar, ki išče obljubljeno deželo in ki je stalno na poti, ali kot zapiše Franz Kafka v delu Amerika: »Kovček, dežnik in nekaj denarja v skrivnem žepu suknjiča. V kovčku spomini na dom: žepna biblija, pisemski papir in fotografije staršev.«
Sto let po Kafkovi Ameriki je svet skurjen in neusmiljen; bolj kafkovski kot kadar koli prej. Kot bi se ujeli v mrežo, iz katere ni rešitve. A gledališče še vedno obstaja. Njegov sijaj je v izkušnjah, predmetih in ljudeh, ki jih nosimo v sebi, in ki zasijejo, če jih le dovolj dolgo loščimo.
Branko Potočan
Linhartova dvorana, 15, 10* EUR
Stara mestna elektrarna ob 21:00: Foofwa d'Imobilité: Au Contraire
CoFestival 2013: Umetnost SoBivanja, 21.–29. september
CoFestival, preplet treh plesnih festivalov (Modul-dance, Ukrep in Pleskavica), z letošnjim motom Umetnost SoBivanja obravnava ideje o iskanju presečišč, vzpostavljanju skupnega prostora in medsebojne pomoči. Raziskuje raznolikost umetniških formatov in pristopov ter z njimi povezan pomen prenosa znanja, zaupanja, trajanja.
V Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana gostimo predstavo Foofwa d’Imobilité: AU CONTRAIRE – po Jean-Lucu Godardu. Predstava se napaja z estetiko in slogom francoskega filmskega režiserja Jean-Luca Godarda. Predmet "koreografije na filmskem setu" je srečanje; možno in hkrati nemogoče srečanje ljudi in stanj, načrtovanega in naključnega, kontradikcij v vedenju. Ženevski umetnik Foofwa d’Imobilité gledalca ponovno izzove z novimi in redko obdelovanimi temami ter preizpraševanjem reprezentacijskih kod.
Izvedba: Manon Andersen, Foofwa d’Imobilité, Yann Aubert, Gregory Batardon, Antoine Lengo
Tekst, koreografija: Foofwa d’Imobilité, Antoine Lengo
Zvok: Antoine Lengo
Oblikovanje svetlobe: Jonathan O’Hear
Kostumi: Coco Charnel
Zvočna meditacija: Charlemagne Palestine, Israël Quellet
Produkcija: Cie neopost foofwa
Koprodukcija: Grü/Théâtre du Grutli, SACD/Festival d’Avignon
Podpora: Loterie Romande, the Swiss Arts Council Pro Helvetia v sodelovanju s CULTURESCAPES
Mestni muzej Ljubljana ob 19:00: Trije muzeji za Ljubljano
Razstava prikazuje diplomska dela treh diplomantov mentorja prof. Miloša Florjančiča in somentorja doc. Mitje Zorca iz Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.
Diplomska dela se ukvarjajo z različnimi tipi muzejev, vsa pa jih umeščajo v središče Ljubljane in opozarjajo na možne izboljšave mestnega partnerja.
Predstavljena diplomska dela:
Alja Bukovec: Muzej ljubljanskega meščanstva, junij 2012
Mojca Gabrič: Arheološki park z Muzejem Emone, december 2012
Alen Hausmeister: Muzej svetovne kraške dediščine, junij 2012
Razstavo v kavarni Mestnega muzeja bo v torek, 24. septembra ob 19.00 odprl dekan Fakultete za arhitekturo prof. Peter Gabrijelčič.
Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Večer intermedijskih umetnosti: Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder – Hrup, hrup, hrup!
Predstavitev dela in vlog, ki jih v medsebojnem sodelovanju v polju intermedijske umetnosti izmenjujeta Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder...
Predstavitev dela in vlog, ki jih v medsebojnem sodelovanju v polju intermedijske umetnosti izmenjujeta Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder. V zadnjih dveh letih sta se obe povsem nepričakovano znašli v polju eksperimentalne noise glasbe v okviru širše skupine Theremidi Orchestra, ki jima odpira možnosti delovanja v skupnosti, spoznavanja tehničnih orodij in raziskovanja zvočnih krajin; Šebjanič in Hiršenfelder bosta pogovor zaključili s kratkim hrupnim performansom.
Več o dogodku:
V okviru družbenega in kulturnega delovanja je identiteta posameznice v nenehnem nastajanju, pri čemer se razločevanje posameznih vlog zabriše; po eni strani zaradi eksistencialne nuje, po drugi zaradi neprestanega premikanja vlog in pozicij, ki so proizvod komunikacije. Sodobne umetniške prakse s spreminjanjem odnosov v družbi nastopajo proti ideji sveta kot stvaritve, proti umetniškemu geniju in sprožajo idejo sveta kot procesa, ki spodbuja sodelovanje.
Identiteta kulturne delavke, ki jo zaznamuje prekernost in fluidnost, ni enoznačna, ne zgolj z vidika mešanja umetniških sredstev, tehnoloških orodij in znanstvenih polj v okviru intermedijske umetnosti, temveč tudi z vidika zavzemanja različnih vlog pri omogočanju umetniškega delovanja (producentka, kuratorica, umetnica). Šebjanič bo predstavila svojo umetniško produkcijo, ki jo zaznamuje dialoško delovanje in sodelovanja z drugimi umetnicami in umetniki. Kar se je prvotno zdelo kot stranski produkt tovrstnih sodelovanj, je v umetničinem delovanju dobilo povsem svoje življenje, kajti danes enako močno nastopa tudi kot umetnica, pobudnica kreativnih skupnosti in kot tako imenovana "cultural facilitator". Hiršenfelder bo predstavila svoje pisanje in kuratorske pozicije, pri katerih prav tako pogosto deluje dialoško v duetih ali v kuratorskih skupinah. Kar se je prvotno zdelo kot stranski produkt tovrstnih sodelovanj, je povzročilo aktivno delovanje znotraj "naredi sam" tehnologij. Preko teorije je prešla v prakso in tudi sama poprijela za spajkalnik. Njeno delovanje je dobilo povsem svoje življenje, kajti danes enako močno nastopa tudi kot piska, kuratorica in zvočna umetnica.
O nastopajočih:
Robertina Šebjanič je umetnica in kulturni omogočevalec (cultural facilitator) na področju intermedisjke kulture. Svoje ideje in projekte pogosto koncipira in kontekstualizira v sodelovanju z drugimi avtorji, preko česa njena dela utelešajo interdisciplinarno in neformalno integracijo . Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani in Valand School of Fine Arts v Gothenburgu na Švedskem. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ter mednarodnih festivalih doma in v tujini. Njena video dela so v video kolekcijah: HEP (Human Emotion Project od 2009 dalje), Postaja DIVA predstavlja (historični presek slovenske video umetnosti), Videospotting. Bila je članica neformalne skupine TEMP in uredniškega odbora Pojmovnika slovenske umetnosti po letu 1945. V letu 2007 je prejela nagrado ALUO. Od leta 2008 članica LJUDMILE, kjer je med 2008 in 2012 bila vodja izobraževalnih in umetniških programov. Leta 2012 je v znotraj programa Ljudmilebiola glavni organizator mednarodnega dogodeka Interactivos?’12 Ljubljana: Zastarele tehnologije prihodnosti.
Od leta 2011 je članica Theremidi Orchestra.
Leta 2013 je bila soorganizator in udeleženec HackteriaLab Bangalore v Indiji in soorganizatorka konference FORUM URBAN ACUPUNCTURE, v organizaciji KUD C3 v Ljubljani. Od januarja 2013 je aktivna kot razvijalka misij in programov v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
Ida Hiršenfelder je umetnostna kritičarka, ki je študirala sinologijo, ter nekaj časa živela in študirala v Pekingu. Od leta 2007 je zaposljena z izgradnjo fizičnega in spletnega arhiva video umetnosti Postaja DIVA pri Zavodu za sodobno umetnost, SCCA-Ljubljana. Ukvarja se z arhivi in tudi njihovim izginevanjem - z digitalnim življenjem in digitalno smrtjo. Kot svetovalka deluje pri umetniškem programu Društva Ljudmila (Laboratorij za znanost in umetnost). Sodeluje tudi z Zavodom za sodobne umetnosti Aksioma kot piska besedil ob razstavah. Že več let objavlja tekste o medijski umetnosti, sodobni umetnost in feminizmu na Radiu Študent, v časniku Dnevnik, reviji Likovne besede in v številnih katalogih ob razstavah. V zadnjih letih vse pogosteje stopa v dialog z umetniki in umetnicami kot kuriratorica manjših skupinskih in samostojnih razstav. Pogosto vodi tudi okrogle mize in javne debate. Predvsem pa ostaja zvesta radijskemu mediju, kajti vedno ima s sabo diktafon ter na vsakem koraku snema potopitvene zvoke in čudne pogovore. V zadnjem času lota majhne elektronske naprave za zvočne eksperimente v okviru Theremidi Orchestra, ki jih motivira ljubezen do strojev, elektronike in hrupnih zvokov.
Trolla dneva:
Študentska hiša SRCe ob 18:00: Zaposli se!
Te zanima, katere ukrepe in subvencije lahko uporabiš kot mlada oseba in s tem pridobiš konkurenčno prednost? Kateri ukrepi za zaposlovanje mladih so namenjeni delodajalcem in kako jih opozoriti nanje?
Galerija Družina ob 19:00: Krščanski pogled na svobodni trg
V Zagovoru svobodnega trga duhovnik Robert Sirico s svojo značilno objektivno distanco izhaja iz družbenega nauka katoliške Cerkve in dosledno ostaja v njegovih okvirih. Pogled na ekonomsko življenje utemelji na svobodni gospodarski pobudi in svobodnem trgu, ki sta bili sredstvo v službi dostojanstva in svobode človeka že za časa apostola Jude Iškariota.
Kino kino kino!!!
Kinoteka:
19:00 Jesenska filmska šola/Kino-integral: Heller
Last Lost, Eve Heller, ZDA, 1996, 16mm, 1.37, čb, 14', zvočni
Her Glacial Speed, Eve Heller, ZDA, 2001, 16mm, 1.37, čb, 4', nemi
Ruby Skin, Eve Heller, ZDA, 2005, 16mm, 1.37, barvni, 4'30'', zvočni
Astor Place, Eve Heller, ZDA, 1997, 16mm, 1.37, čb, 10', nemi
Behind This Soft Eclipse, Eve Heller, ZDA, 2004, 16mm, 1.37, čb, 10', nemi
Juice, Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1982/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 4', nemi
One, Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1978/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 2', nemi
Self-Examination Remote Control, Eve Heller, Avstrija/ZDA, 1981/2010, 35mm (posneto na super 8mm), 1.37, barvni, 5', zvočni
21:00 Jesenska filmska šola/Kino-integral: Tscherkassky
Urlaubsfilm, Peter Tscherkassky, Avstrija, 1983, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 9'15'', zvočni
tabula rasa, Peter Tscherkassky, Avstrija, 1987/89, 16mm (posneto na super 8mm), 1.37, čb/barvni, 17'02'', zvočni
Parallel Space: Inter-View, Peter Tscherkassky, Avstrija, 1992, 35mm, 1.37, čb, 18'20'', zvočni
Manufraktur, Peter Tscherkassky, Avstrija, 1985, 35mm, 1.37, čb, 2'54'', zvočni
L'Arrivée, Peter Tscherkassky, Avstrija, 1997/98, 35mm, 2.35, čb, 2'09'', zvočni
Outer Space, Peter Tscherkassky, Avstrija, 1999, 35mm, 2.35, čb, 9'58'', zvočni
Dream Work, Peter Tscherkassky, Avstrija, 2001, 35mm, 2.35, čb, 11', zvočni
Kinodvor:
19:00 V hiši (Dans la maison), François Ozon, Francija, 2012, DCP, 105'
Francoski mojster satire François Ozon (Gospodinja, 8 žensk) je s pomočjo briljantne igralske ekipe zasnoval duhovit, igriv in napet film o čarih in skušnjavah pripovedovanja zgodb. Zanj je prejel najvišje priznanje v San Sebastiánu in nagrado FIPRESCI v Torontu.
21:00 Razredni sovražnik, Rok Biček, Slovenija, 2013, DCP, 112'
Zaradi različnih pogledov na življenje se zaostrijo odnosi med gimnazijci in novim učiteljem nemščine. Ko ena od gimnazijk naredi samomor, njeni sošolci obtožijo učitelja, da je odgovoren za njeno smrt. Spoznanje, da zadeve niso tako črno-bele, pride prepozno.
Mala dvorana ob 17:15 in 19:15:
Več kot med (More Than Honey), Markus Imhoof, Švica/Nemčija/Avstrija, 2012, DCP, 91'
Več kot med je pretanjen in s srcem narejen dokumentarec o globalni čebelji krizi, ki se ponaša z nekaterimi izmed najbolj osupljivih posnetkov čebel, kar jih je kdaj zabeležila filmska kamera. Glede na to, da so čebele postale podobne delavkam za tekočim trakom, bi film prav lahko označili za čebeljo različico Modernih časov.
Kino Komuna:
18:30 Mojstri iluzij (Now You See Me), triler, Louis Leterrier, Francija, ZDA, 2013
20:45 Mojstri iluzij (Now You See Me), triler, Louis Leterrier, Francija, ZDA, 2013
Dodaj komentar
Komentiraj