Mesto Metelkova:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Tokrat vas bodo nasitile veganske jedi, ki jih bodo pripravili mestni kmetje in kmetice iz Zadruge Urbane

 

Jalla Jalla:

20:00 TORKPEDO>>> Rawhead Rex (1986)

21:30 TORKPEDO>>> Sukiyaki Western Django (2007)

 

Channel Zero ob 21:00: Preboj soške fronte: TMINSKI MADRIGALISTI, MOTHERMOUND, CHAINED PISTONS - Tik pred vrati je tradicionalna bitka na ljubljanskem bojnem polju! Na bojišču bo poskrbljeno za živo glasbo, nastopili bodo glasbeni
izvajalci iz naših koncev. Če je vojna, je vojna za vse!

 

Menza pri koritu ob 21:15: Mlade rime.

Pesmi bere Eva Kokalj.

Predstavitev še dveh Demo knjižic:

Marko Rop - Zaprašene kaplje

Anja Novak - Nisem glih nadsuper, sem pa nad morsko gladino. Kar je tud nekaj in je skoraj slišat že kot pesem.

Plus še zadnji novosti LUD Šerpa:

Monika Vrečar - Kdo je najel sonce

Katja Plut - Kresničke

Pred zadnjima dvema kantavtor Dani Bedrač, po končanem branju poezije pa bo oder zavzel nenadomestljivi Tovariš Strmoglavljen. Na koncu zelooo dolgega večera še D.J.-ki PIH & ASH!

Dokler boste Vi, bomo tudi mi, hehe, ker … Poezija je kul! In nujna, ne pozabi!!!

Prost vstop.

 

 

Klub Gromka ob 22:00: KiborgSpužva Büking: DJEVARA (UK) + THE CANYON OBSERVER (SLO) >> Angleži so kul, TCO so pa itak vsakih par tednov v Gromki. Tokrat bojo promoviral nov EP.

Cena vstopnice: 5.00 EUR

 

Glasba Izven:

 

Klub CD ob 20.30. uri: Cankarjevi torki: Neomi (Slovenija)

Saša Vipotnik, glas;

Tadej Košir, kitara;

Jernej Kržič, bas;

Erik Marenče, klaviature;

Anže Žurbi, bobni

Zasedba v avtorskih pesmih z iskrenimi poetičnimi besedili na zgoščenki Poglej (december 2011) podaja urbano pop glasbo s primesmi soula. Med njihove vplive štejeta tudi Norah Jones in Adele.

Klub CD, 14, 11* EUR

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta: Zvezdavca

ZVEDAVCA sta Matija Krivec in Rok Šinkovec, ki s pisanim naborom instrumentov drobita, lomastita ali se zgolj sprehajata po zapuščnini slovenske ljudske pesmi in odkrivata njih nove podobe, pomene ter interpretacije. Zvedavca poizvedujeta za "skritim" v naravi slovenske dežele in ljudi. Verjameta, da je tovrstna glasba nekakšno ogledalo ljudstva, ki ljubi naravo, stremi k lepoti in na videz nedosežnemu, ter ima srce na pravem mestu.

Z igranjem te glasbe zlahka najdeš vrata, za tem pa tudi ni pretežko najti pravega ključa zanje. Matija in Rok sta glasbi vdana že od otroštva, za seboj imata že veliko projektov in zasedb, trenutno sta najbolj dejavna v Brencl bandi, skupaj pa slišita tudi na ime Jujubox.

Duo Zvedavca je nastal v začetku poletja, ob sodelovanju na glasbenem festivalu v angleškem Sedberghu.

 

Teater, razstave & predavanja:

 

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Zaigraj še enkrat, Sam, Abonma sreda srebrni in za izven

W. Allen, režija: Dušan Mlakar

 

SNG Drama Ljubljana ob 19:30: Bobby in Boris

Igra Bobby in Boris (2010) je dokumentarna drama o legendarnem svetovnem prvenstvu v šahu leta 1972 v Reykjaviku. Za naslov svetovnega prvaka sta se pomerila njegov branilec Boris Spaski in izzivalec Bobby Fischer. Prvenstvo se je zapisalo v zgodovino kot šahovska igra stoletja, saj je dvoboj med Rusom in Američanom v času hladne vojne jasno pokazal na zapleteno razmerje med vzhodnim in zahodnim blokom. Dvoboj je svojevrstna psihološka vojna: napetost, ali bo Spaski ohranil naslov svetovnega prvaka, se premišljeno stopnjuje vse do zadnje partije.

 

MGL - mala scena ob 20:00: Ples v dežju

Učitelj Peter, nesojeni slikar, v podnajemniški sobi blodi skozi življenje; ponoči sanjari o idealni ženski, podnevi pa v obstoj popolnosti dvomi. Njegova precej starejša ljubica, bolj ali manj neuspešna gledališka igralka Maruša, je poklicno in zasebno preplašena in negotova. Svoj skupni čas preživljata ob pitju, kajenju in gostilniških prepirih … Nato pa Peter Marušo zapusti. Čeprav njo zasleduje zaljubljeni gledališki šepetalec, ona še vedno hrepeni po Petru. Da bi se Peter in Maruša sredi življenja v stagnaciji nekako zamotila, ponoči in podnevi sanjata o deževni ulici, o skrivnostni, zapeljivi ženski figuri, o vaški vožnji s kmečkim vozom, o beli poročni obleki, o zaljubljenem paru, ki v dežju pleše po cesti.

Vendar tudi nenehne sanje niso več dovolj, da bi zameglile resničnost …

Ples v dežju, kultni film Boštjana Hladnika iz leta 1961, ljubezenska drama, ki je nastala po romaneskni predlogi Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan in ki skozi svojo črno-belo podobo slika temno in svetlo plat ljubezni, utelešeni v Petru in Maruši, so filmski kritiki ob stoletnici slovenskega filma leta 2005 izbrali za najboljši slovenski film vseh časov. Ples v dežju velja tudi za prvi slovenski film noir, ki je v slovensko sedmo umetnost vnesel piš evropskega modernizma in film popeljal v povsem novo obdobje. Osrednja lika Petra in Marušo sta

v nesmrtnost ponesla igralski legendi Miha Baloh in Duša Počkaj.

 

Španski borci ob 20:00: Stravinski & En-Knap – OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost)

Leta 1923 so 16-minutno kompozicijo Oktet Igorja Stravinskega v Parizu razumeli kot skladateljevo slabo šalo. Na premierno izvedbo, ki jo je dirigiral sam Stravinski, se je občinstvo odzvalo s splošno nejevero in neodobravanjem. Čista strukturalna kompozicija enega najpomembnejših glasbenih imen 20. stoletja, vizionarja, revolucionarja in glasbenega enfanta terribla, je napisana za nenavadno kombinacijo pihal in trobil ter brez vsakršnih čustvenih vsebin ali pripovednih elementov.

"Hladno, prosojno in pikantno kot skrajno suhi šampanjec", kot je glasbo Okteta opisal sam Stravinski, v svoji najnovejši predstavi OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost) koreografsko razstavi, analizira ter nato rekonstruira in vizualizira Iztok Kovač. Eden največjih koreografov pri nas, ki je s svojo značilno estetiko in lastnim plesnim jezikom v 20 letih delovanja pritisnil neizbrisen pečat predvsem v mednarodnem plesnem prostoru, privzame Oktet, kot bi ga Stravinski po naročilu napisal prav za ples.

V OTTETTO tako poleg osmih glasbenikov in dirigentke vključi še pet plesalcev in skupino vizualnih umetnikov. Z različnih zornih kotov raziskuje aktualne odnose vključenih umetnikov do tega izjemnega glasbenega dela. Ob živahnih skupnih sekvencah pomenijo ti različni odzivi razširitev pričakovane izvedbe originalnega dela, ki ima zdaj 8-delno strukturo za 14 izvajalcev.

V odmev glasbenemu jeziku Stravinskega Kovač s skupino EnKnapGroup razvije specifičen gibalni vokabular, ki temelji na analizi partiture posameznih inštrumentov v Oktetu, ki ga na odru v živo izvaja zasedba slovenskih glasbenikov ansambla Festine pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Ključno vlogo pri prostorski označitvi predstave igrajo vizualni elementi – projekcije, scenografija in svetloba.

V Oktetu, ki je napisan kot klasični sonatni ciklus, je Stravinski nepričakovano uporabil tehnična orodja baročne in klasicistične glasbe. Sodobnejše harmonije in ritmična kompleksnost tako učinkujeta kot potujitveni efekt v razmerju do polifone tehnike in izbrane predromantične oblike ter naznanjata začetek obdobja neoklasicizma v zgodovini glasbe.

Predstava OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost) to 90 let staro glasbeno delo Stravinskega in njegov pomen prerešeta s pogledom ustvarjalcev tega trenutka ter ga prikaže kot še danes relevantnega in aktualnega.

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Iztok Mlakar: Sljehrnik

Režija: Vito Taufer

Scenografija, kostumografija: Samo Lapajne

Glasba: Iztok Mlakar

Iigrajo: Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Glažar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Ivo Barišič, Radoš Bolčina

Iinštrumentalni trio: David Trebižan, klavir; David Šuligoj, kontrabas; Roman Kobal, bobni

Iztok Mlakar se je tokrat navdihoval pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred stotimi leti za Salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete The Sononynge of Everyman. Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Glavna razlika v razumevanju poante motiva pa je seveda izražena v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak ...

 

Galerija Equrna ob 19:00: Otvoritev slikarske razstave avtorjev: Brane Sever in Jelka Flis

 

Knjižnica Prežihov Voranc ob 19:00: Rafael Samec in Barbara Bračun: Plešem ljubav

Druženje umetnosti - slikarstva in poezije.

 

Hostel Celica ob 20:30: Maria Magdalena Szmatula - odprtje razstave ilustracij

 

Knjižnica Otona Župančiča ob 18:00: Šah v Srednjem veku - Darko Špelec

 

Kiberpipa ob 19:00: Ubuntu 12.10 splavitvena zabava

Predavata David Klasinc in Luka Napotnik

Sprehod skozi novosti in izboljšave najnovejše različice operacijskega sistema Ubuntu 12.10.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Jesenska filmska šola. Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani

 

16:00 Jela Krečič, Ivana Novak: Uvodni nagovor / Mladen Dolar: Biti ali ne biti? Da, prosim.

Trditev, da je Lubitschev Biti ali ne biti nemara najboljši film celotne zgodovine filma, je lahko videti pretirana, in prispevek bo skušal podati nekaj razlogov zanjo. Ob kratkem orisu okoliščin nastanka tega filma se bo prispevek osredotočil na tri vprašanja. 1. Kako je mogoče napraviti komedijo o fašizmu, in to sredi najhujšega vzpona fašizma? Zakaj je komedija najboljši način spoprijema s fašizmom? Kako se situira v razmerju do svojega historičnega trenutka, enega najbolj mračnih v vsej zgodovini? 2. Kakšen je status naslovnega vprašanja "biti ali ne biti", najslavnejšega iz vse zgodovine? Kako komedija obravnava to tragično vprašanje par excellence in kaj se lahko iz tega naučimo? Zakaj je na to vprašanje nemogoče odgovoriti? 3. Zakaj je ponavljanje ključni mehanizem komičnega? Ta film ga uporablja kar najbolj virtuozno, pri čemer se postavljajo daljnosežna vprašanja, ki zadevajo samo bistvo teatra, filma in komedije. Jela Krečič in Ivana Novak sta kustosinji letošnje Jesenske filmske šole. Mladen Dolar je filozof in izredni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

18:00 Gregor Moder: Vprašanje brade.

V Lubitschevem filmu Biti ali ne biti najdemo dolgo sekvenco prizorov, kjer ima glavno vlogo – brada. Natančneje, gre za lažno brado, s katero se junak odporniškega gibanja v okupirani Varšavi maskira v nemškega vohuna in povzroča zmedo v štabu Gestapa. Komične učinke, ki spremljajo vrtinec razkrinkanj in ponovnih razkrinkanj, narekuje posebna logika, ki jo lahko poimenujemo tudi falična, saj jo določa snemljivost njenega privilegiranega objekta. Gregor Moder je filozof in sodelavec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, deluje pa tudi v polju umetnosti.

20:00 Biti ali ne biti (To Be or Not to Be), Ernst Lubitsch, ZDA, 1942, 35mm, 1.37, čb, 99', svp

Ena največjih filmskih komedij vseh časov je umeščena v čas druge svetovne vojne. Varšavski gledališki ansambel leta 1940 pripravlja dramo o Hitlerju. Ko Hitlerjeva vojska zavzame Poljsko, so igralci primorani prekiniti z vajami. Vendar jim to ne prepreči, da ne bi vendarle odigrali svojih življenjskih vlog. Igralci si nadenejo sovražnikove uniforme in prodrejo v nacistični štab z ambicioznim namenom prispevati k zmagi zaveznikov. Biti ali ne biti je brezhiben spoj resne zgodovinske tematike z umetnostjo komedije. Prinaša zmešnjave identitet, živahne pripovedne zaplete, neverjetno komične dialoge, večne pasice in nepozabne prizore, zaradi katerih je Lubitschev film v horizontu umetnosti po svoje zmagal v vojni, še preden se je to zgodilo na ravni Zgodovine.

22:00 Ko sem bil mrtev (Als ich tot war), Ernst Lubitsch, Nemčija, 1916, 1.33, čb (koloriran), 36', sp

Tašča in žena spravita moža od hiše, ker se ni pripravljen odreči uživaškemu življenju in ponočevanju v šahovskem klubu. Ob odhodu mož pusti ženi sporočilo, da se bo ubil, sam pa zaživi še bolj svobodno. Žena se nikakor ne more potolažiti, zato ji mati sklene poiskati drugega ženina. Mož tega ne bo dovolil in skrivaj pride v hišo za služabnika. Prva ohranjena in najbrž najboljša Lubitscheva komedija iz nemškega nemega obdobja, s katere najdbo je v svetu zaslovela Slovenska kinoteka.

 

Kinodvor:

17:00 Učitelj (Monsieur Lazhar), Philippe Falardeau, Kanada, 2011, 35 mm, 94'

Letošnji oskarjev nominiranec za najboljši tujejezični film je ganljiv portret dobrega moža in dobrega učitelja, ki se kompleksnih in težkih tem smrti, žalovanja in krivde – ravno tako kot njegov glavni junak – loteva s toplino, vedrino in tihim humorjem. Film je prejel številne nagrade občinstva na mednarodnih festivalih. Obvezen ogled za vse učitelje!

19:00 Nočne ladje (Noćni brodovi), Igor Mirković, Hrvaška/Slovenija/Srbija, 2012, DCP, 101'

Na stotine zgodb pripoveduje o prvi ljubezni, Nočne ladje pa so zgodba o zadnji. Veterana Radko Polič in Ana Karić v tem nežnem in zabavnem filmu ceste znova dokazujeta, da ljubezen ne pozna meja.

21:00 Oslo, 31. august, Joachim Trier, Norveška, 2011, 35 mm, 96'

Oslo, 31. avgusta je stilizirana in čustveno silovita drama o človeku, ki na melanholičnem in nostalgičnem postopanju po norveški prestolnici išče razloge za življenje. Drugi celovečerec Joachima Trierja je intimen portret izgubljene generacije in hkrati impresivna urbana elegija.

Mala dvorana ob 20:00:

Veleposlanik (Ambassadøren), Mads Brügger, Danska, 2011, 97'

Kaj se zgodi, ko neki zelo bel Evropejec kupi diplomatski naziv in se čez noč prelevi v afriškega diplomata – ter se znajde na »enem najnevarnejših krajev našega planeta«, v Srednjeafriški republiki? Veleposlanik je (pre)drzen, subverziven in politično nekorekten film, ki je na mednarodnih festivalih požel prav toliko zgražanja kot občudovanja.

 

Kino Komuna:

18:30 360 (360), romantična drama, Velika Britanija, Avstrija, Fr, 2011, 110'

20:45 Šanghaj (Šanghaj (Shanghai Gypsy), drama, Slovenija, 2012, 124'